S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
V družbenem podjetju Alpos menijo, da bi jih bolj kot blokada Srbije prizadel odstop reformne Markovičeve vlade. Njihova 9-mesečna profitna stopnja je bi la 4,5 odstotka nad panogo ter so tudi dobro gospodarili. Zato je strah, da bi zaključili leto z izgubo, odveč. Negativne trende jim je uspelo ustaviti. Svoje tri programe posodabljajo z denarjem za nerazvite in tudi slovenskim razvojnim dinarjem ter s 550 tisoč dolarji mednarodnega posojila za reintegracijo delavcev.
Linija za jeklene cevi in profile za program črne metalurgije in orodjarstva, zanjo menijo v Alposu, da bo med najsodobnejšimi v Evropi, bo začela poskus no obratovati v istih prostorih prihodnje poletje. Za primerno tehnično raven bo po skrbel svetovno znani dobavitelj Voest-Alpine. Program, ki bo zaposloval 6 delavcev bo krmiljen s procesnim računalnikom, zlaganje cevi ter profilov bo postalo avtomatizirano. Na jugoslovanskem trgu, kjer ima Alpos iz tega programa 15 odstotni tržni delež je preveč proizvajalcev, z novo naložbo pa bodo Alposovo proizvodnjo povečali še za 30 odstotkov. Letos so izvozili 50, prihodnje leto nameravajo 60 odstotkov, delež pa bodo morali še povečevati. V Alposu so že najpomembnejši, tradicionalni jugoslovanski konvertibilni izvoznik (vključen je konvertibilni izvoz na Madžarsko in Poljsko). Z izvozom cevi bodo letos zaslužili 5 in pol milijona dolarjev, prihodnje leto pa 8. V primerjavi z drugimi domačimi proizvajalci je njihova prednost boljša kakovost in bližina konvertibilnih trgov. Linija cevi iz aluminija je zaradi položna na trgu premalo izkoriščena, vendar jo bodo v prihodnjem letu prestrukturirali ter izdelovali cevi iz hladnovaljanega traku. Uporabili bodo lastno znanje in opremo domačih dobaviteljev.
V orodjarni nameravajo z nakupom strojne opreme povečati izvoz programa na Poljsko in v Avstrijo in bodo v kratkem zaposlili še 10 delavcev.
Program kovinskega pohištva, »drugi« od treh programov je del bivšega tozda Oprema, kjer izdelujejo vrt no pohištvo, notranjo opremo in različne lestve. Z lestvami in vrtnim pohištvom imajo na jugoslovanskem trgu 40-odstotni delež. Zaradi večje konkurenčnosti uresničujejo posodobitev programa kovinskega pohištva. Varilni robot bodo postavili do februarja. Prvo fazo posodobitve kovinskega pohištva zaključujejo. Iz tega programa so zadnja leta izvažali petino proizvodnje. V Srbiji imajo četrtino domačega trga in zaradi gospodarsko političnih napetosti pričakujejo kljub vsemu umiritev stanja. Zasičenost domačega trga jih po drugi plati že sama sili v izvoz. Večji poudarek nameravajo dati notranji opremi in delavnico že širijo. Težijo jih visoke cene aluminija.
Najmlajši program, trgovinske opreme, je zaradi razvoja trgovine konjukturen zlasti na domačem trgu, po kakovosti so še vodilni, vendar jih drugi že dohitevajo. Imajo tudi kooperante, prodajajo tudi na ključ. Prihodnje leto bodo posodobili mizarski obrat in izvozili za milijon dolarjev trgovinske opreme samo na Madžarsko, kjer so se tudi dobro predstavili. V prihodnosti priča kujejo v Alposu tudi veliko od sovjetskega trga. V ZRN imajo dolgoletnega partnerja-kooperanta, ki pri nas, kljub Alposovemu interesu, zaradi pohtičnega rizika ni pripravljen vlagati in predla ga skupno podjetje na Madžarskem. S tem partnerjem so v Alposu letos ustvarili 2 milijona mark.
V prihodnjem letu želijo v Alposu večjo samostojnost sedanjih treh programov, da bi postali podjetja, ostali pa bi skupni interesi na kapitalski osnovi. Za nekatere dele proizvodnje bodo vzpodbudili enote malega gospodarstva in naj bi tako v letu in pol zaposlili do 300 delavcev. Želijo tudi tujih vlaganj, vendar zanimanja ni.
Zadolženost v Alposu že presega enomesečno realizacijo, vendar pravijo, da položaj ni alarmanten. Optimisti so pred vsem glede izvoza na zanesljiva tržišča. V podjetju potrebujejo dobre kadre za trženje in razvoj, po drugi strani pa imajo viške, saj je še vedno 48 odstotkov delavcev nekvalificiranih. Povprečne plače delavcev bodo konec leta znašale 600 DEM, leto pa so začeli s povprečjem 400 DEM, željenih 700 DEM pa niso mogli doseči. Delavci so začeli zaradi motiviranosti prvič razmišljati tudi o kakovosti, so opazili. Glede gospodarnosti pri delu so še na začetku, končni cilj pa bo plača po merilu: koliko znaš in narediš ter bodo zakoličili stalna razmerja. Uspeli so preprečiti odhajanje dobrih kadrov.
Pripravljajo tudi nekaj projektov za privlačnejši imidž posameznih programov. Ugotavljajo, da ugled pri poslovnih partnerjih sicer imajo, da pa jih ljudje nasploh premalo natančno poznajo. Po izkušnjah Gorenja so tudi v Alposu prepričani, da ime pomeni veliko.
Brane Jeranko, Novi tednik, 14. 12. 1989
*cena časopisa: 50.000 dinarjev
