S tem naslovom je bil na današnji dan pred 65 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Sadjarstvo je v šentjurski občini eno od prvih stebrov kmetijske proizvodnje. Čeprav je v tej veji gospodarstva težko določati stalen letni donos, lahko cenimo povprečni pridelek sadja v šentjurski občini na 1500 vagonov letno. Drugo vprašanje pa je, če je ta pridelek dobro izkoriščen. Pri odkupu sadja prihaja na dan, da ga je le majhen del vrhunske kvalitete. Velika večina bi se dala najbolje uporabiti v industrijske namene. Toda kako in kje? Znano je, da v vsej severni Sloveniji, čeprav se uvršča med najbolj znana sadjarska področja pri nas, ni niti ene tovarne sadnih sokov. Na dlani je, da pomanjkanje tovrstne lahke industrije spravlja iz ravnovesja dobršen del kmetijske proizvodnje in preskrbo tržišča z brezalkoholnimi pijačami in drugimi sadnimi proizvodi. Zato prav nič ne preseneča, da se v Šentjurju že dlje časa ukvarjajo z mislijo o osnovanju tovarne sadnih sokov. Zaenkrat je vse še v zasnovi in je težko napovedati, kako se bo zamisel uresničila. Vsekakor je vredna upoštevanja in terja dober premislek od govornih gospodarskih organov. Računi bi utegnili prikazati ugodno perspektivo za razvoj industrije za predelavo sadja ne samo v šentjurski temveč tudi v sosednjih občinah. Prav tako je naloga računov, da prikažejo prednost ene velike tovarne ali več manjših obratov. Zanimivo je, da se s podobnim vprašanjem ukvarjajo tudi v sadjarsko znani Šumadiji, ki bi utegnila posredovati koristne izkušnje.
Celjski tednik, 4. 12. 1959
