S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen članek v Savinjskem vestniku. Vabljeni k branju:
Še pred nekaj leti je bilo Šmarje znano po dobrih sadjarjih, saj so izvažali največ namiznega sadja in nekateri pri tem zaslužili tudi lepe denarce. Po vojni pa je kapar prav v teh predelih morda v vsem celjskem okraju povzročil največ gospodarske škode, saj so bili šmarski sadovnjaki malodane do 80 % resno ogroženi od kaparja. Skraja so zadruge sicer priganjale kmetovalce, naj s škropljenjem zavarujejo svoje sadovnjake, toda posebnega uspeha niso dosegle. Pozneje so zadruge same organizirale škropljenje, vendar tudi ni bilo zadostnega razumevanja. V lanskem letu pa so domači sadjarji sami uvideli potrebo po škropljenju, kajti sadni uničevalec je zavzemal vedno večje komplekse in skoraj v Šmarju že ni bilo sadjarja, ki bi se lahko pohvalil, da še nima okuženega sadovnjaka. Škropljenja so se lotili s tako vnemo in s tako natančnostjo, da so v dobrem letu skoraj uničili škodljivca. Z vso intenzivnostjo so posamezniki trebili svoje sadovnjake, žagali bolna drevesa in škropili. Letos bodo že kar v zimskih mesecih začeli znova škropiti, da bodo škodljivca tako čimprej zatrli.
Savinjski vestnik, 26. 11. 1954
