S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
V hotelu Slovenija v Rogaški Slatini je bivalo veliko slavnih ljudi, med njimi eden največjih grških pisateljev, pesnikov in filozofov moderne dobe Nikos Kazantzakis. Njegova dela so prevedena v 70 jezikov, po njih so posneli tri svetovno znane filme.
Med Grki, ki cenijo velikega pisatelja, se je pojavila zamisel o postavitvi spominske plošče v hotelu Slovenija, kjer je preživel leta 1956 poletne počitnice. Tako je prejšnji teden obiskal hotel v značilnem Plečnikovem slogu grški veleposlanik v Sloveniji Charalambos Christopoulos, ki meni, da je to pomembno tudi za plodnejše turistično sodelovanje med državama. Ob tej priložnosti je bila v slatinskem hotelu slovesnost. Ploščo, ki je dar grškega veleposlaništva, so obesili v hotelskem preddverju. Dela leta 1883 rojenega pisatelja je mogoče brati tudi v slovenskem jeziku. Iz rodnega Irakliona, glavnega mesta otoka Kreta, je odšel na študij v Atene ter Pariz ter se med balkanskimi vojnami boril kot prostovoljec na grški strani. Veliko je potoval po Evropi in Aziji ter zapisoval vtise. Na njegovo ustvarjanje so posebno vplivale krščanska. marksistična in budistična miselnost, ki jih je v svojih delih skušal povezati.
Zaslovel je v zadnjih letih življenja. Po njegovih delih so posneli francosko-italijanski film Tisti, ki je moral umreti (z Melino Mercouri), hollywoodskega Grk Zorba (z Antonyjem Quinnom) in Zadnjo Kristusovo skušnjavo, sporni film režiserja Martina Scorseseja. Že knjiga s tem naslovom je naletela v petdesetih letih v krščanskih cerkvah na tako ostre odmeve, da so Kazantzakisa iz grško-pravoslavne cerkve izključili.
Leto dni po bivanju v Rogaški Slatini je umrl v Nemčiji. Pokopali so ga v rodnem Iraklionu na Kreti, kjer je danes njegov spominski muzej. Ljubitelji njegovega dela so ustanovili Društvo prijateljev Nikosa Kazantzakisa. Med oboževalci njegovega dela je za njegovo življenje takšno zanimanje, da želijo izvedeti celo, v kateri sobi hotela Slovenija je bival. Med njimi je grški veleposlanik.
Brane Jeranko, Novi tednik, 25. 11. 1999
