S tem naslovom je bil na današnji dan pred 40 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Po osmih letih prizadevanj so krajani Ponikve le dočakali bencinsko črpalko. Potrebujejo jo predvsem kmetje, ki so se morali doslej voziti po nafto v Šentjur ali Šmarje, ki sta oddaljena več kot deset kilometrov. S tem so izgubljali veliko časa, ki bi ga lahko koristneje izrabili za delo na kmetijah. Čeprav je črpalka v glavnem namenjena za potrebe kmetijske mehanizacije, so z novo pridobitvijo zadovoljni vsi krajani, ker pomeni pomemben korak za nadaljnji razvoj kraja. Sredstva sta zagotovila Zavod za republiške rezerve iz Ljubljane in Petrol iz Celja, krajani pa so pripravili zemljišče. Izvajalec del je bil Ingradov tozd Gradbena operativa iz Šentjurja, ki je gradnjo končal z manjšo zakasnitvijo. Tako je bila otvoritev šele konec prejšnjega tedna in ne ob šentjurskem občinskem prazniku, kot so pričakovali in želeli v Ponikvi. Krajani so ob tem dogodku pripravili tudi krajši kulturni program. V njem so sodelovali: moški pevski zbor Oton Zupančič, recitatorji iz osnovne šole in harmonikar Jože Kincl, vsi iz Ponikve.
V.E., Novi tednik, 15. 11. 1984
