Brest Lenarčič, 18-letnik iz okolice Kozjega, je izjemno nadarjen mladenič z ljubeznijo do glasbe, programiranja in naravoslovja. Kljub mladosti ima že osupljivo zbirko dosežkov na svetovni ravni. A kot pravi sam: “Ni mi pomembno, koliko nagrad imam, osredotočam se predvsem na to, da čim bolje rešim naloge, ki so mi zadane.”
Ta skromna a predana miselnost je vodila Bresta skozi številne uspehe, ki jih vidi kot rezultat lastne predanosti in vztrajnosti.
Šolanje na domu mu je omogočilo več svobode, tako v osnovni kot srednji šoli, kjer je večino gradiva predeloval sam in se z učitelji dogovarjal za izpite. “V osnovni šoli sta mi starša veliko pomagala, v srednji pa sem gradivo večinoma obdelal sam,” pravi Brest. Domače šolanje mu je omogočilo, da se je lahko posvetil različnim dejavnostim, ki jih v rednem šolskem sistemu ne bi mogel tako intenzivno gojiti. Vendar pa priznava, da je “glavna slabost šolanja na domu pomanjkanje druženja z vrstniki”, a to mu nadomeščajo družabne vezi, ki jih ustvarja na tekmovanjih in ob študiju v Ljubljani.
Letos je Brest dosegel izjemen uspeh na Mednarodni lingvistični olimpijadi v Braziliji, kjer je osvojil zlato medaljo. “Lani sem tekmoval in dobil bronasto nagrado, zato letos nisem pričakoval takega izboljšanja rezultata,” priznava Brest, ki ga je uspeh presenetil in mu dal dodatno motivacijo. Priprave na tekmovanja so raznolike in obsežne – za lingvistiko vključujejo reševanje starih nalog in skupinska predavanja, ki se začnejo že pred izborom ekipe. “Priprave so vključevale skupna srečanja, kjer smo skupaj reševali naloge in izmenjevali strategije,” pojasnjuje.
V svetovni špici tudi pri umetni inteligenci
Poleg lingvistike ga navdušuje tudi umetna inteligenca, področje, ki ga je letos popeljalo do zlata na prvi mednarodni olimpijadi iz umetne inteligence za srednješolce. Tekmovanje je zahtevalo tako tehnično znanje kot razumevanje etičnih vprašanj, povezanih z umetno inteligenco, kar ga je dodatno motiviralo za nadaljnje raziskovanje tega področja. “Veseli me raziskovanje umetne inteligence, ker povezuje logiko z etiko, kar odpira nova vprašanja,” pravi Brest in dodaja, da si v prihodnosti želi razvijati kariero na tem področju.
Njegovo zanimanje za glasbo je enako strastno kot za tehnologijo. Orgle igra že pet let, klavir pa se je učil igrati devet let, v glasbeni šoli, in šolanje uspešno zaključil. “Glasba mi pomaga najti ravnovesje med šolo in prostim časom,” pove. Poleg glasbe in tekmovanj si prizadeva, da bi vsak dan bil čim bolj produktiven, a brez strogega urnika, kar mu omogoča več fleksibilnosti za različne dejavnosti.
Vidi se v računalništvu
V prihodnosti Brest vidi svojo kariero na področju računalništva, najraje bi delal v Sloveniji, čeprav pravi, da ga morda izzivi popeljejo tudi drugam. Izkušnje s tekmovanj po svetu so mu odprle pogled na raznolike kulture, saj je imel priložnost obiskati države zunaj Evrope, kot sta Brazilija in Egipt, kjer je spoznaval razlike in podobnosti s Slovenijo. “Zanimivo mi je opazovati, kako različne kulture oblikujejo ljudi in kaj imamo kljub vsem razlikam skupnega,” pravi Brest, ki mu vsaka nova izkušnja na tujem daje širši pogled na svet.
Brestova zgodba je odličen primer, kako lahko mladi z disciplino, strastjo in vztrajnostjo dosežejo izjemne rezultate, hkrati pa ostanejo zvesti svojim vrednotam.
Preberite še:
Prihaja Štajerski valček z Alfijem Nipičem, Nino Pušlar, Manco Špik … vstopnice pol ceneje!
