Ob 1. oktobru, mednarodnem dnevu starejših, so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje v sodelovanju z Združenjem zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur opozorili na problematiko demence. Ta postaja pereče javnozdravstveno vprašanje tudi v Sloveniji. Koristno je, da poznamo bolezenske znake demence, posledice bolezni ter možnosti zdravljenja in znamo poiskati pomoč že v zgodnjem obdobju bolezni. Mnogi še vedno enačijo bolezenske znake demence s posledicami staranja in zato ne poiščejo pomoči. Bolniki z demenco postopoma duševno in telesno opešajo, sčasoma niso več kos osnovnim življenjskim aktivnostim in postajajo vse bolj odvisni od tuje pomoči. Demenca posledično vnaša velike stiske tudi v življenje svojcev, ki za bolnike skrbijo.
Bolnik z demenco doživlja upad prej obstoječih spominskih in intelektualnih sposobnosti. Demenca je bolezen starosti, saj se tveganje za njen nastanek s starostjo povečuje. Po nekaterih napovedih naj bi se število bolnikov z demenco v naslednjih desetih letih v Sloveniji povečalo kar za približno 30 odstotkov. Prav tako bo med njimi večja umrljivost. Glede na podatke iz raziskav imamo v Sloveniji približno 6.000 novih primerov bolnikov z demenco na leto. Število bolnikov bo v prihodnje v hitrem porastu zaradi večjega števila starejših in daljše pričakovane življenjske dobe. Demenca je ena najpogostejših bolezni pri starostnikih. Z napredovanjem bolezni bolniki niso več zmožni samostojnega življenja. »Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, pri kateri so okvarjene višje dejavnosti možganov, ki zajemajo spomin, razmišljanje, orientacijo, pozornost, dojemanje, računanje, sposobnost učenja, izražanja in presoje. Težavam se pridružijo še razpoloženjska nihanja, tesnoba, depresija in osebnostna sprememba. Nekdaj aktivni postajajo vse bolj pasivni in potrebujejo čedalje več spodbud celo pri aktivnostih, ki so jih prej z veseljem opravljali. Na začetku bolezni je najbolj značilna motnja pozornosti in mišljenja. Oseba z demenco se ne spominja, kaj je rekla pred petimi minutami, zato ponavlja vprašanja. Znaki demence se sprva izrazijo kot osebnostne spremembe, motnje presojanja in razreševanja problemov, motnje komunikacije, motnje orientacije ter pojav novih neobičajnih navad,« je povedala dr. Zlata Felc, dr. med., predsednica Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur. »Zaradi nepoznavanja bolezni in njenih posledic bolniki in njihovi svojci pozno iščejo strokovno pomoč. Posledica nerazumevanja bolezni so pogoste stiske, občutki krivde, sramu in nemoči pri svojcih, kar zmanjšuje možnosti za uspešno pomoč, ki jo bolniki potrebujejo vsakodnevno. Z izboljšanim prepoznavanjem znakov demence bodo bolniki prej poiskali strokovno pomoč in tako pripomogli k zgodnji obravnavi in zdravljenju. V zadnjih desetih letih je bil tudi v Sloveniji za obolele z demenco dosežen pomemben napredek na področju diagnoze, zdravljenja, dnevnega varstva, domskega varstva in delovanja nevladnih organizacij. K večji informiranosti o demenci pripomorejo tudi društva za pomoč pri demenci Spominčica,« je še pojasnila dr. Zlata Felc.
Ločimo več vrst demence. Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen (Alzheimerjeva demenca), ki predstavlja do 70 odstotkov vseh demenc. Pri Alzheimerjevi bolezni se v možganih bolnikov odlagajo določene snovi, kar privede do odmiranja možganskih celic in posledično do upadanja spoznavnih sposobnosti. Bolezen napreduje zelo počasi in lahko traja desetletje. Začne se komaj opazno in nato postopno enakomerno napreduje. V zgodnjem obdobju bolezni se pojavijo težave s spominom (motnje pri učenju, otežen priklic novih podatkov, a ohranjen spomin na davne dogodke), v abstraktnem mišljenju in presoji, v orientaciji, govoru (težave pri iskanju besed) in vedenjske motnje (potrtost, pomanjkanje volje, vznemirjenost, nespečnost). Z napredovanjem bolezni se naštete težave poglobijo in bolnik potrebuje vse več pomoči. Bolnik ima zmanjšan spomin tudi za davne dogodke, izgubi se v znanem okolju, ne sledi pogovoru, je vznemirjen, depresiven in tava. Spremeni se osebnostno. Končno stopnjo Alzheimerjeve bolezni spremlja ugašanje telesnih funkcij, izguba gibanja, govora in zavedanja. Bolnik se počasi zapira v svoj svet in postane povsem odvisen od pomoči drugih.
Aktualna priporočila za soočanje z demenco kot javnozdravstvenim problemom lahko strnemo v prizadevanja za izboljšanje poznavanja demence in zagotavljanje ustreznih informacij, kakovostno zdravstveno obravnavo bolnikov in dobro dostopnost do psihiatrov in nevrologov, širjenje znanja o demenci med splošnimi zdravniki in izboljšanje diagnostičnih postopkov ter podporne skupnostne mreže za bolnike.
Pri vseh vrstah demence je pomembno, da bolezen prepoznamo dovolj zgodaj. Če imamo težave s spominom, se o njih pogovorimo z osebnim zdravnikom. Če je skrb utemeljena, lahko osebni zdravnik napoti pacienta na nadaljnje preiskave k specialistu nevrologu. Za postavitev diagnoze so poleg kliničnega pregleda, laboratorijskih in slikovnih preiskav pomembni tudi psihološki testi splošnih intelektualnih sposobnosti. V primeru bolezni zdravnik uvede zdravila. Zdravljenje lahko bistveno izboljša bolnikovo življenje in upočasni napredovanje bolezni. Tudi pri že ugotovljeni demenci je velikega pomena, da ostanemo aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo. Poskrbeti moramo za čim večjo psihično in telesno aktivnost ter uravnoteženo prehrano z zadostno količino mineralov in vitaminov. Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci, zagotavlja delovanje svetovalnega telefona na telefonski številki 01 528 39 95 (vsak delovni ponedeljek, sreda, četrtek od 15. do 17. ure). Namenjen je bolnikom in svojcem. Za podporo svojcem delujejo v različnih krajih Slovenije tudi skupine za samopomoč. Na Celjskem se v Domu starejših v Šentjurju organizirano srečujejo svojci bolnikov z demenco v skupini za samopomoč vsak prvi četrtek v mesecu od 17. do 18.30. Svojcem so v pomoč različni izobraževalni programi in predavanja. V Domu starejših v Šentjurju bo tako od oktobra do decembra niz šestih predavanj »Pogled v svet oseb z demenco«. O varnejšem bivanjskem okolju za osebe z demenco bo 21. oktobra ob 17. uri predaval doc. dr. Aleš Kogoj, psihiater in priznani slovenski strokovnjak za demenco.
