Že pet desetletij mineva od ustanovitve Glasbene šole Rogaška Slatina, kot se danes imenuje, kjer se sedaj glasbeno izobražujejo mnogi otroci s Kozjanskega in Obsotelja.
Pred 50. leti je sicer glasbena šola nastala v Šmarju pri Jelšah, med ustanovitelji in prvimi profesorji, ki so šmarsko mladino popeljali v svet glasbenega ustvarjanja, pa je bila Bibijana Hrovat.
Poleg glavne šole v Rogaški Slatini in podružnice v Šmarju pri Jelšah, imajo oddelke še v drugih občinah ustanoviteljicah, ki so občina Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Bistrica ob Sotli.
Tako razvit sistem glasbenega izobraževanja pa ni nastal čez noč. Več desetletij so gradili in izboljševali šolo, pred kratkim pa so praznovali že 50. obletnico od ustanovitve. Ob tem so pripravili veliki koncert, mi pa smo se o zgodovini šole pogovarjali z eno izmed ustanoviteljic, Bibijano Hrovat.
“Postavit šolo je bilo nenavadno, ker tega te nikjer ne naučijo.”
Šola s skromnimi začetki, učitelja sta bila namreč najprej dva, je svoja vrata odprla v jeseni 1974. Za ustanovitev se je zavzemal takratni ravnatelj OŠ Šmarje pri Jelšah Jože Jakoš, glasbena šola pa je do začetka devetdesetih let delovala kot enota šmarske osnovne šole. Prvo leto glasbene šole sta učence poučevala v Šmarje primožena Rogatčanka Bibijana Hrovat, in glasbeni virtuoz Adam Bicskey, Šmarčan madžarskega porekla. Hrovatova je bila učiteljica klavirja in glasbene teorije, Bicskey pa je obvladal serijo inštrumentov, od harmonike, klavirja, violine, flavte, klarineta, ksaksofona, do njegovih znamenitih cimbal. Kaj kmalu so se izkazale potrebe po več učiteljih. Tako jima je na pomoč priskočil učitelj glasbe na slatinski osnovni šoli, Zvonko Čoh, ki je poučeval trobento.
Kot je za Kozjansko.info spomine obujala Hrovatova, so imeli takrat prostore v šmarski osnovni šoli, kar je bilo zadovoljivo, vendar pa je v tistih časih to prineslo svoje težave: “Popoldan se takrat v šoli ni kurilo, tako da smo učitelji sedeli na mrzlem. Otroci so prišli v šolo za eno uro, mi pa smo tam po več ur zmrzovali, ampak to ni bilo nič kaj groznega. Postaviti šolo je bilo seveda nenavadno, ker tega te nikjer ne naučijo. Tebe naučijo, kako učiš, kako bi pa to ustanovil, da se bi nekaj začelo, je pa seveda druga pesem.” Za nasvete se je obrnila na ravnatelja glasbene šole v Velenju in v Celju.
O čistih začetkih pove še: “Bilo je pa seveda tako, malo pionirsko, kupili smo dva pianina, nekaj not in podobne stvari. To je bilo zelo preprosto tudi za tiste čase, vseeno pa krasno.”
Šola ob obletnici poučuje že 330 učencev
Po besedah Hrovatove je bila ustanovitev glasbene šole velik dosežek, saj so bile te takrat le v večjih mestih. Sama se je namreč v svojem otroštvu dvakrat na teden iz Rogatca z vlakom vozila v Celje, da se je lahko glasbeno izobraževala. Glasbena šola je skozi leta rastla, vedno več zaposlenih pa je uspešno premagalo razne izzive. Ob okrogli obletnici je v šolo vpisanih 330 učencev, ki jih poučuje 26 učiteljev.
Hrovatova je o rasti šole skozi leta povedala: “Potem smo mi zrastli do tam, kjer smo danes. Moram reči, da smo v petdesetih letih zelo veliko dosegli in upam, da bodo moji mladi kolegi lepo nadaljevali to pot, ki smo jo z Adamom in Zvonkom začeli.”
Glasba je univerzalen jezik človeštva
Za konec smo Hrovatovo vprašali še, zakaj je po njenem mnenju vredno otroke glasbeno izobraževati. Takoj nam pove, da je glasba univerzalen jezik človeštva, ki ne potrebuje nobene razlage.
Pri glasbenem izobraževanju se otroci, podobno kot pri športu, naučijo discipline. Pogovor je zaključila z naslednjimi navdihujočimi besedami: “V življenju je tako, da če ni dodatnega dela, ti noben genialen um ne koristi. Eno je talent, brez dela pa noben talent nič ne doseže. Dostikrat dosežejo veliko več tisti, ki nimajo velikega talenta, ampak so veliko bolj pridni.”
Preberite si tudi:
