V Šentjurju so pred leti obudili sodelovanje s srbsko Požego, ki se kaže tudi v izmenjavah med Osnovno šolo Franja Malgaja Šentjur in OŠ Emilija Ostojić Požega.
Z besedami »Na svidenje aprila« so se pred tednom v Šentjurju poslovili od prijateljev iz Požege.
Skupina učiteljev, učencev in staršev je pričakala goste nedeljo prej. Kot je zapisala pomočnica ravnatelja, Jasna Drešček, so bili najbolj vznemirjeni prav gotovo učenci, saj so se s svojimi vrstniki videli prvič. A po njenem niso potrebovali veliko časa, pogovor je hitro stekel, dogovorili so se, kdo bo koga gostil, in že delali načrte, kam vse bodo šli, kaj vse bodo počeli. Seveda pa niso bili prepuščeni sam sebi, teden je bil namreč skrbno načrtovan.
V ponedeljek so dopoldan preživeli v šoli, z veseljem so prisostvovali pouku in tako sklepali številna prijateljstva z ostalimi učenci naše šole. Pri pouku angleščine, biologije, likovne vzgoje, športne vzgoje, matematike, …, so bili prisotni tudi srbski učitelji in tako s slovenskimi izmenjali izkušnje.
Torkovo dopoldne je bilo športno obarvano, saj so imeli udeleženci izmenjave športni dan. Fantje so tekmovali v nogometu in košarki, dekleta pa v odbojki. Na koncu so učenci odigrali tekmo v odbojki. Rezultat ni bil pomemben, pomembno je bilo druženje in tekmovalni duh, ki se je prebudil v vseh. Učitelji so svoje športne spretnosti pokazali v igranju namiznega tenisa, nekateri pa so se z učenci pomerili tudi v igri košarke. Športni dan se je zaključil z obiskom župana, mag. Marka Diacija, ki se je z veseljem odzval vabilu in pozdravil goste, saj se je sodelovanje obnovilo prav na pobudo občine in našega župana.
Ob peti uri so se vsi zbrali v šoli na šolskem plesu. Gostje so bili nad organizacijo navdušeni, poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, srbski učenci so se hitro pomešali med slovenske in uživali v glasbi in plesu.
V sredo so goste z vlakom popeljali v Ljubljano. Že sama vožnja z vlakom je bila za njih posebno doživetje, uživali pa so tudi v našem glavnem mestu. Sprehodili so se po starem mestnem jedru, jim na Prešernovem trgu predstavili našega največjega pesnika, se povzpeli na grad in si privoščili kosilo v McDonaldsu. Seveda so imeli čas tudi za nakupovanje, kar so s pridom izkoristili.
Načrte za četrtek so na željo učencev nekoliko spremenili. Ti so si namreč želeli še en dopoldan preživeti v šoli, z vrstniki. Tako so se v Rogaško Slatino odpravili samo učitelji. Ta mali turistični kraj jih je zelo prevzel. Sprehodili so se skozi park, pili zdravilno vodo iz izvira, se ustavili pri Pegazovem kipu, kjer so izvedeli vse o nastanku kraja, na koncu pa so se povzpeli na razgledni stolp, od koder so imeli prekrasen pogled na bližnjo in daljno okolico. Tudi nad Termami Olimia, kamor so jih gostitelji odpeljali na popoldansko razvajanje, so bili zelo navdušeni.
“Petek, zadnji dan obiska, dan slovesa, je bil za vse nas zelo težek. Seveda je bilo tudi tokrat najtežje za učence, 5 dni je bilo dovolj, da so se spletle vezi prijateljstva. Objemi, obljube, da se slišijo, da se vidijo, da se ne pozabijo … in že so jim mahali v slovo.
Preživeli smo še en nepozaben teden, ki nikakor ne bil tako pester brez gostoljubnih otrok – Urške, Đorđeta, Lee, Amine, Vida, Matjaža in njihovih staršev. Seveda tu ne smemo pozabiti naših donatorjev, s pomočjo katerih smo lahko gostom pokazali delček naše lepe dežele in poskrbeli za njih tako, da jim bo ta obisk ostal v res lepem spominu,“ je še zapisala Dreščkova.
