Danes je svetovni dan vida, ob katerem zdravstveni strokovnjaki in drugi, ki jim je zdrav način življenja pomemben, še posebej zavzeto ozaveščajo posameznike ter širšo javnost o pomenu zdravja oči. Te zaradi digitalizacija in ekranizacije trpijo predvsem pri prebivalcih Zahodnega sveta, kjer za kratkovidnostjo trpi že 30-40 % odraslih, za daljnovidnostjo pa četrtina, še pogosteje pa starejši ljudje.
Kaj lahko storimo, da bo naš vid, kljub neizbežnim obveznostim, povezanih s strmenjem v ekrane kar se da dolgo ostal zdrav, oster, smo se pozanimali pri ustanovitelju in direktorju Optike-optiometrije Gobec iz Rogaške Slatine, Janezu Gobcu.
Koliko je dober vid pri ljudeh prirojen, koliko in kaj pa lahko zanj storimo sami?
Vsi otroci se rodijo daljnovidni in se v otroški dobi šele učijo gledati. Njihov vid se postopoma razvija in večina otrok postane med 5. in 10. letom pravovidna – tj. dosežejo dober vid.
Ko odrastemo, največ storimo za svoje oči s tem, da opravimo preventivni pregled oči vsaj vsakih 5 let, po 40. letu pa vsaki dve leti. Vaš optik ali optometrist vam bo glede na vaše aktivnosti svetoval glede ustrezne oskrbe in zaščite za dolgoročno ohranjanje dobrega vida.
Živimo v svetu ekranov, kjer otroci neredko že od malega strmijo v tablice, pametne telefone in druge vrste zaslonov. Kako to vpliva na njihov vid in kaj svetujete glede uporabe teh naprav pri najmlajših?
Vsi ekrani zahtevajo statično gledanje (gledanje na eno daljavo). Ta način gledanja utruja in spodbuja rast dolžine očesa. Posledično pri otrocih pogosto prehitro raste tudi kratkovidnost. Kratkovidnost, ki ni ustrezno nadzorovana v otroški dobi, lahko povzroči nastanek očesnih bolezni v odrasli dobi. Mednje sodijo siva mrena, glavkom in odstop mrežnice, ki dolgoročno celo povzročijo izgubo vida.
Kratkovidnost, ki ni ustrezno nadzorovana v otroški dobi, lahko povzroči nastanek očesnih bolezni v odrasli dobi. Mednje sodijo siva mrena, glavkom in odstop mrežnice, ki dolgoročno celo povzročijo izgubo vida.
Da bi preprečili hitro rast kratkovidnosti in zmanjšali možnost bolezni v odrasli dobi, priporočamo redne preglede kratkovidnih otrok, v začetku na vsakih 6 mesecev. Po potrebi se priporoča tudi izravnava kratkovidnosti s posebnimi stekli za upočasnitev rasti kratkovidnosti pri otrocih.
Priporočamo, da otroci vsaj dve uri na dan preživijo na prostem na dnevni svetlobi ter imajo pri uporabi ekranov redne premore – na primer 25 minut uporabe telefona, kateri sledi pet minut premora, ali 50 minut uporabe, kateri sledi deset minut pavze.
Odrasli se pogosto iz službenih in drugih razlogov ne moremo izogniti večurni uporabi ekranov. Kaj lahko v tem primeru naredimo v dobro naših oči in našega vida?
Večurna uporaba ekranov je zelo naporna za oči. Zato je najboljši možen oster vid komaj dovolj dober pri uporabi ekranov. Tudi najmanjše očesne napake namreč lahko povečajo obremenitev oči ob uporabi naprav/ekranov. Zato svetujemo, da pred nastopom dela z računalnikom ali z drugimi ekrani prav tako opravimo pregled oči pri optiku ali optometristu.
Dobro je opraviti razširjeni pregled vida, ki vključuje meritev kotov in meritev gledanja na bližino. Po potrebi je potrebna korekcija in zaščitna stekla proti modro-vijolični svetlobi, ki jo digitalne naprave oddajajo.
Kot dodatno priporočilo še omenimo redne odmore med delom z ekrani, ki zmanjšujejo obremenitev oči in razvoj kratkovidnosti.
Kako pogosta je kratkovidnost danes glede na čas pred 30 ali 40 leti?
Digitalizacija je povečala rast kratkovidnosti. Predvideva se, da bo na globalni ravni do leta 2050 več kot 50 % ljudi kratkovidnih. To predstavlja resno težavo za zdravje ljudi, zato je Svetovna zdravstvena organizacija kratkovidnost razglasila kar za eno izmed »pandemij« 21. stoletja.
Zakaj so pomembni preventivni pregledi vida?
Ljudem se pogosto in vsakodnevno pojavljajo razni simptomi, ki jih običajno ne pripisujemo očem, kot so npr. solzenje, bleščanje, občasen dvojni vid, glavobol, padec koncentracije, napetost/bolečina v tilniku, migrena … Da bi ugotovili vzrok omenjenih znakov, svetujemo pregled oči, kateremu sledi posvet o tem, kako najbolje korigirati vid. Po potrebi se stranko napoti na nadaljnji pregled oči pri zdravniku okulistu na sekundarni ravni.
