V objemu neokrnjene narave Kozjanskega parka se je pričela pisati nova zgodba – zgodba Žabje domačije. Nekdanja Kolarjeva domačija, ki je bila dolga leta del dediščine parka, je po prenovi zaživela z novim poslanstvom.
Z odprtjem tega edinstvenega prostora se odpira tudi vpogled v skrivnostni svet dvoživk, katerih prisotnost in pomen pogosto ostajata neopažena. Žabja domačija tako ni le simbol novega začetka, temveč tudi pomembna točka za ozaveščanje o občutljivih naravnih procesih, ki se odvijajo v tem zaščitenem okolju.
Nekoč Kolarjeva domačija je bila nekdaj pomemben del Kozjanskega regijskega parka, vse od začetka, ko je bil leta 1981 ustanovljen kot Spominski park Trebče. Ta teden pa so z otvoritvijo pričeli novo zgodbo na t. i. Žabji domačiji.
Otvoritev Žabje domačije je potekala v ponedeljek dopoldan. Program se je pričel s popestritvijo učencev Osnovne šole Bistrica ob Sotli, ki so za začetek zapeli dve pesmi. Sledili so pozdravi direktorice Kozjanskega parka mag. Valerije Slemenšek in mag. Anje Bolčina ter župana občine Bistrica ob Sotli Franja Debelaka. Po uvodnih nagovorih in programu pa je sledil še sprehod po domačiji.
T. i. Žabja domačija je namenjena predstavitvi vrstam dvoživk, ki jih najdemo v Kozjanskem parku in bližnjih območjih Nature 2000, izpostavili bodo pomembnost in življenjske cilje, pojasnili bodo dejavnike ogroženosti te skupine, izbranim vrstam pa bo možno tudi prisluhniti.
V domačiji je predstavljen tudi projekt Life Amphicon, v okviru katerega je Žabja domačija sploh nastala. Poleg naštetega je okoli ribnika tudi urejena učna pot, kjer lahko obiskovalci ob informativnih tablah sledijo življenju dvoživk skozi vse leto.
Na Kozjanskem parku izpostavljajo da je obnovo domačije sofinancirala občina Bistrica ob Sotli in da so izjemno zadovoljni, da je lahko nekoč Kolarjeva domačija, kamor je k svoji teti Ani Kolar svoj čas na obisk zahajal vodja Jugoslovanskih komunistov, maršal Tito, dobila novo podobo in s tem tudi novo zgodbo.
