Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Kozje še z drugim knjižnim delom o svoji zgodovini


Potem ko so v letu 2016, točno tedaj, ko so praznovali tisoč let od prve omembe kraja, v Kozjem dobili prvi del knjige Pod Bredičem in Kozjakom – Zgodovina Kozjega 1 z opisom krajevne zgodovine od pradavnine do konca 2. svetovne vojne, so sedaj dobili še knjižno nadaljevanje tega zbornika.

V sredo zvečer so namreč predstavili še drugi del zbornika, v katerem sedem avtorjev predstavlja čas od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Dobrodošlico knjigi na pot so pridali tudi v Muzejskem društvu Kozje, ki je v Kroflovem mlinu odprlo razstavo z izsledki iz knjige.

Predstavitev nove knjige, ki se je lahko veselijo vsi Kozjani, je načrtno potekala v mesecu septembru, saj v Kozjem v tem mesecu slavijo osemdeset let od osvoboditve kraja iz okupatorjevih rok.

V Knjigi Pod Bredičem in Kozjakom – Zgodovina Kozjega 2 na 192 straneh popisujejo krajevno zgodovino in etnološko izročilo iz obdobja od konca druge svetovne vojne do današnjih dni.

»Na Kozjanskem in v Kozjem smo vedno znali stopiti skupaj, ko so bile velike odločitve. In tudi odločitev za izbiro drugega dela zbornika je bila naša skupna,« je povedala županja Milenca Krajnc, tudi avtorica uvodnika svežega dela, ki se je ob tem zahvalila vsem avtorjem prvega in drugega dela ter ostalim zaslužnim, da je knjiga nastala ter ob tem poudarila, da je letošnje leto posebno za Kozjane, saj poleg tega, da obeležujejo osemdeset let od osvoboditve kraja Kozje, mineva tudi petdeset let od rušilnega potresa, ki je prav tako Kozjansko močno zaznamoval: »Na tem mestu lahko poudarim, da smo se izvili iz tistega sinonima nerazvitosti, kajti Kozjansko je primerljivo z ostalimi kraji v Sloveniji. Pravzaprav imamo vse tisto kar imajo veliki, morda v kakšnem trenutku tudi še kaj več.« Omenila je tudi, da Kozje letos praznuje 30 let lokalne samouprave in da je v tem času doživelo pomemben razvoj. Ob tem je podarila, da se z izdajo drugega dela ta zgodba ne zaključuje, pač pa Kozjani pišejo že tretji tretji del zbornika, meni, da bodo vse vsebine, ki jih piše današnje življenje, v zbornik zapisane z velikimi črkami.

Knjigo so predstavili na slavnostnem dogodku v kinodvorani Kozje, kjer pa se je poleg avtorjev in ostalih zaslužnih za izdajo knjige, žal zbralo le malo obiskovalcev. V uvodnem delu je povezovalka programa Polona Zakošek predstavila nekaj dejstev o nastanku knjige, z glasbenim programom so prijeten dogodek popestrili domači osnovnošolci. Šolski zbor je dogodek otvoril s slovensko himno, v popularnih glasbenih ritmih se je ob klavirski spremljavi prof. glasbene umetnosti Polone Pevec Pungaršek predstavila Žana Kolar, pesem Slovenskega naroda sin je zabrenkala in odpela Zara Fajs, s harmoniko je še navdušil Urban Lesjak.

Dr. Marija Počivavšek, urednica knjige, muzejska svetnica in vodja oddelka za muzejsko gradivo v Muzeju novejše zgodovine Celje, je večer nadaljevala s pogovorom z avtorji knjige, ki so z obiskovalci delili nekaj drobcev iz nastajanja knjige in svojih prispevkov.

Sveža knjiga sestoji iz devetih poglavij, ki jih je prispevalo sedem avtorjev. Dr. Bojan Himmelrecih, arhivski svetnik v Zgodovinskem arhivu Celje, je opisal upravni razvoj občine Kozje in Krajevne skupnosti Kozje ter gospodarski razvoj v Kozjem. Višja arhivistka v Zgodovinskem arhivu Celje, prof. zgodovine in univ. dipl. bibliotekarka Vesna Kočevar je opisala šolstvo v Kozjem, višja medicinska sestra in profesorica zdravstvene vzgoje v pokoju Vesna Božiček je opisala zdravstvo v Kozjem, muzejska svetovalka v Kulturnem domu Krško, enoti Mestnega muzeja Krško in gradu Rajhenburg dr. Helena Rožman je predstavila arhitekturo in bivalno kulturo, doc. dr. Renata Novak Klemenčič iz Oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani je prispevala poglavje o umetnostnih spomenikih v Kozjem, prof. zgodovine in dipl. etnologinja iz Kozjanskega parka Lucija Zorenč pa je zapisala poglavji o društvih in društvenem življenju v Kozjem ter predstavila pomembne osebnosti in ljudi, ki so s svojim delom doprinesli k razvoju kraja. Obsežno je tudi zadnje poglavje o spominih na kulturni utrip Kozjega in okolice, ki ga je prispeval domačin mag. Peter Krivec, akademski slikar in grafik, izredni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru v pokoju.

Slednji je bil tudi v okviru Muzejskega društva Kozge glavni pobudnik za nastanek tega zbornika, v glavnini pa je zbral tudi krog avtorjev prispevkov ter oblikovalec zbornika. Na daljavo jih je pozdravil tudi dr. Slavko Kremenšek, ki se je prav tako zazvzemal za nastanek zbornika. Pod recenzijo sta se podpisala direktor omenjenega muzeja novejše zgodovine dr. Tonček Kregar ter dr. Aleksander Žižek.

V zbornik pa so vključili tudi opis kozjanske krajine Marjana Marinška, ki ga je eden izmed najbolj prepoznavnih obrazov kozjanske krajine objavil v knjigi Kolerabjeki. Izdajo knjižnega dela je prevzela Občina Kozje, soizdajatelja sta Muzej novejše zgodovine Celje in Muzejsko društvo Kozje.

Zgodovino Kozjega predstavljajo tudi na razstavi v Kroflovem mlinu

Pred predstavitvijo knjige je v Muzejsko društvo Kozje v Kroflnovem mlinu v Kozjem pripravilo odprtje razstave, na kateri predstavljajo izsledke iz knjige Pod Bredičem in Kozjakom – Zgodovina Kozjega 2. Kot je ob tem povedal predsedniku Muzejskega društva Kozje Gabrijel Korfl, s postavitvijo razstave želijo tudi obiskovalcem Kroflnovega mlina prikazati ta del zgodovine Kozjega, hkrati pa so se želeli zahvaliti avtorjem knjige za njihovo izjemno delo in trud.

Zardi omejitve prostora so vsakemu avtorju zbornika namenili en pano, na katerem prikazujejo njegov prispevek k zborniku. Ker gre za pretežno zbirko fotografij, je predvsem zanimivo opazovati, kako hitro se podoba Kozjega spreminja. Razstavo so obiskovalci pohvalili že ob otvoritvi, nadaljnje si jo je mogoče ogledati ob obisku Kroflnovega mlina.

In še fotogalerija: