Deseti september – svetovni dan preprečevanja samomora

Ob 10. septembru, svetovnem dnevu preprečevanja samomora, so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozorili na pomen organiziranih obrambnih strategij za zajezitev samomora. Kot skupnost bomo morali vztrajno in sistematično razvijati razne programe in strokovne službe, v katerih bodo ustrezno usposobljeni strokovnjaki znali prepoznati stiske samomorilnih, jim pomagali razjasniti pogled na probleme in skupaj z njimi iskati možne rešitve. Pri tem so za posameznika, ki je v stiski, velikega pomena tudi njegovi bližnji – družinski člani, prijatelji, sodelavci, znanci,… Za pravočasno prepoznavanje, spreminjanje in razreševanje samomorilnega vedenja moramo aktivirati široko varnostno mrežo, ki seže od ozaveščenega in informiranega posameznika do usposobljene skupnosti.

»Za celjsko regijo je bilo več kot 20 let značilno, da si je vzelo življenje od 100 do 120 ljudi na leto. Iz podatkov o številu samomorov v celjski regiji v zadnjih desetih letih je razvidno, da je količnik samomora značilno upadel. Pozitiven premik je viden po letu 2005. Čeprav se celjska regija še vedno sooča z visokim številom samomorov, se je tudi v letu 2009 nadaljeval trend zmanjševanja samomora. V letu 2009 je v regiji samomor storilo 79 oseb, med umrlimi je bilo 60 moških in 19 žensk. Glede na še intenzivnejše slabšanje socialno-ekonomskega položaja ljudi v preteklem letu in naraščanje splošne negotovosti, ki lahko pripomoreta k odločitvi za samomor, smo optimistični, da število samomorov ostaja na ravni zadnjih petih let in je celo nižje kot v letu 2008. Samomorilno vedenje razumemo kot proces, na katerega lahko vplivamo in ga spremenimo. Mnoge samomore torej lahko preprečimo. Lažje je, kadar posameznik svojo stisko, nemoč ali obup ubesedi. Takrat mu prisluhnimo, pokažimo, da nam je mar in ga spodbujajmo v iskanju drugačnih rešitev njegove stiske,« je dejala Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. »Mnogi o svojih težavah molčijo, bodisi zaradi strahu, nevednosti, slabih izkušenj ali preprosto zaradi prepričanja, da ni nobene poti naprej. Od tega, kako dobro poznamo to osebo in od naše siceršnje občutljivosti za sočloveka, je odvisno, ali bomo prepoznali stisko. Vedno, kadar se nam zazdi, da človek ni takšen, kot smo ga vajeni in ta spremenjenost traja več dni, ga povprašajmo po počutju. Ne bodimo vsiljivi, predvsem poslušajmo, kako se naš sogovornik zares počuti. Ljudem v stiski lahko pomagamo kot prijatelji, znanci, strokovnjaki. Vsakdo lahko ponudi oporo na svoj način in s svojimi znanji, vsi pa tako, da pokažemo, da nam je mar,« je še poudarila Nuša Konec Juričič. Analize samomorilnosti v Sloveniji in na Celjskem kažejo, da je samomorov več med moškimi, med starejšimi ljudmi, med osamljenimi, ločenimi in ovdovelimi, med brezposelnimi, med ljudmi, ki trpijo zaradi depresije, med alkoholiki, posamezniki, ki so že kdaj poskušali s samomorom, med socialno prikrajšanimi ljudmi na robu družbe. Obrambne strategije in pristopi za zajezitev samomora morajo zajeti vse te ciljne skupine in različna področja posameznikovega življenja – izobraževanje, zaposlovanje, socialno in ekonomsko varnost, zdravstveno varstvo in različne vire pomoči v stiski.

Preglednica: Podatki o številu samomorov v celjski regiji v desetletnem obdobju

Upad samomora v celjski regiji v zadnjih letih lahko pripišemo sočasnemu vplivanju več dejavnikov, med drugim tudi številnim načrtovanim aktivnostim na področju krepitve duševnega zdravja in preprečevanja samomora. Zavod za zdravstveno varstvo Celje deluje kot koordinator razširjene regijske interdisciplinarne mreže različnih služb in strokovnjakov. Eden od projektov s področja krepitve duševnega zdravja je marca letos ustanovljena svetovalnica »Tu smo zate« za prvo psihološko pomoč v stiski. Svetovalnica deluje v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih, od 15. do 18. ure. Na pogovor s strokovnjakom lahko pridejo posamezniki kadarkoli v okviru delovnega časa svetovalnice, lahko pa se tudi vnaprej naročijo (osebno v svetovalnici, po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti [email protected]). Napotnice ne potrebujejo. Njihov prispevek za 45-minutni pogovor s strokovnjakom znaša 5 evrov. Pogovor lahko posamezniku v duševni stiski prinese razbremenitev in razumevanje, mu pomaga razjasniti sliko možnih rešitev in trenutnega položaja. Na Celjskem obstaja še veliko drugih virov strokovne pomoči. V stiski se vselej lahko obrnemo na osebnega oziroma družinskega zdravnika. V naši okolici je zagotovo kdo, ki mu lahko zaupamo naše skrbi. Če ne zmoremo spregovoriti na glas, lahko poiščemo pomoč tudi v spletnem prostoru. Primer spletnih virov pomoči sta spletna portala www.med.over.net in www.nebojse.si za odrasle ter spletišče www.tosemjaz.net za otroke in mladostnike. Na teh portalih se lahko posamezniki o svojih stiskah anonimno posvetujejo s strokovnjaki ali izmenjajo izkušnje z drugimi spletnimi uporabniki.