S tem naslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Kljub temu, da se je otroško varstvo v šentjurski občini od enega oddelka z 22 otroki v ustanovnem letu 1966, razvilo do letos že nad 16 oddelkov s 334 otroki, so prostorske zmogljivosti v samem Šentjurju prešibke. Koncem junija so imeli za sprejem v jaslice 53 prošenj, za ostale oddelke pa 52 prošenj.
Komisija za sprejem otrok v vrtec, sestavljena iz predstavnika skupnosti otroškega varstva, dveh predstavnikov sveta staršev, socialne delavke, predstavnika VVO in ravnatelja VVO, je pretresla vse prošnje po sedmih utemeljenih kriterijih. Zaradi pomanjkanja prostora je komisija bila prisiljena odkloniti 41 prošenj za sprejem otrok v VVO. Vodstvo VVO je skušalo rešiti ta pereč problem z novo obliko vzgojno varstvene de javnosti in sicer z razpisom organiziranega varstva na domu – vendar doslej kaj prida odziva na javni razpis ni bilo.
Manjšemu številu otrok, starih okoli 4 let, so dali možnost preusmeritve v dislocirano enoto v Gorico pri Slivnici, kjer je še nekaj prostora. Kompliciran pa je prevoz teh otrok, posebno v zadnjem obdobju zaradi prepovedi vožnje ob torkih in četrtkih.
Vodstvo VVO je odločitve komisije za sprejem otrok posredovalo prizadetim staršem in jim dalo možnost pritožb. Te pritožbe bo obravnaval IS Skupnosti otroškega varstva.
Glede na to, da je v Šentjurju največja koncentracija prebivalstva in ker je prav tu zaposlenih največ mater, bo skupnost otroškega varstva morala dati Šentjurju absolutno prednost pri razširjanju kapacitet za otroško varstvo. Opažamo namreč, da so zunanji oddelki vrtcev šibkeje zasedeni, v Šentjurju pa morajo otroke odklanjati.
E. Rečnik, Novi tednik, 2. 8. 1979
