V medijih se je pojavila novica, da so na Gorenjskem v zadnjem mesecu prejeli več pojavov nalezljive bolezni tularemije, ki je večinoma povezana z intenzivnejšim prašenjem ob košnji in spravilu sena. Primeri se zaenkrat pojavljajo na območju Sorškega polja, potrjeno pa je tudi, da v naših krajih primera s to boleznijo letos še ni bilo.
Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik so v preteklem obdobju zabeležili 6 bolnikov s hudimi pljučnicami, vsi ti pa izhajajo iz krajev na Sorškem polju. Tularemija ali zajčja mrzlica je redka bolezen, v Sloveniji je bilo med letoma 2014 in 2023 letno potrjenih do 54 primerov okužbe, največ jih je bilo leta 2021, ko so v goriški regiji zaznali izbruh te bolezni, letos je do 23. 7. bilo potrjenih 16 okužb.
Zajčja mrzlica je akutna vročinska bolezen, ki jo povzroča bakterija Francisella tularensis in ima dve podvrsti. Prvi znaki bolezni se najpogosteje pojavijo od 3 do 5 dni po okužbi, lahko pa tudi do 21 dni po okužbi. Najpogostejši gostitelji bakterije so zajci, kunci, voluharji, miši ter drugi glodavci in klopi.
Človek se z boleznijo lahko okuži na več načinov, in sicer z vbodom okuženega členonožca (npr. klop, komarji, muhe), z dotikom ali ugrizom okužene živali, z uživanjem onesnažene vode ter živil, kamor spada tudi nezadostna toplotna obdelava mesa (še posebej zajčjega) in z vdihavanjem onesnaženih delcev ali aerosola v zraku. Bakterija v človeško telo vstopi preko kože, očesne veznice, prebavil ali pljuč.
Potek bolezni
Bolezen se običajno pojavi 3 do 6 dni po okužbi, potek pa je odvisen od vstopnega mesta. Začne se z mrzlico, vročino (nad 39°C) in glavobolom, na vstopnem mestu na koži se razvije razjeda z dvignjenimi robovi, simptom pa je tudi povečanje področnih bezgavk, ki se lahko zagnojijo. Možno je kar nekaj oblik bolezni, med najtežjimi pa je prav pljučna tularemija. Tularemija se sicer ne prenaša s človeka na človeka.
Kako lahko preprečimo okužbo?
- Pri strojnih in kmečkih opravilih poskrbimo, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta,
- pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih, čiščenju drvarnic in pri drugih kmečkih opravilih, kjer prihaja do intenzivnejšega prašenja, se zaščitimo s kirurško masko,
- med zadrževanjem v naravi uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred komarji in klopi,
- za prehrano in higieno uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov,
- preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine),
- redno izvajamo postopke dezinfekcije in deretizacije, še posebej, če opazimo iztrebke glodavcev,
- meso in živila živalskega izvora pred zaužitjem pravilno toplotno obdelamo,
- preprečujemo navzkrižno onesnaževanje živil,
- pri ravnanju s surovim mesom divjih živali uporabimo rokavice,
- pozorni moramo biti z rokovanjem divjih živali: se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne, poginule živali poberemo in odstranimo z rokavicami, zapremo v polivinilasto vrečko in odvržemo v komunalne odpadke (vir: NIJZ).
- Pri strojnih in kmečkih opravilih poskrbimo, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta,
- pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih, čiščenju drvarnic in pri drugih kmečkih opravilih, kjer prihaja do intenzivnejšega prašenja, se zaščitimo s kirurško masko,
- med zadrževanjem v naravi uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred komarji in klopi,
- za prehrano in higieno uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov,
- preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine),
- redno izvajamo postopke dezinfekcije in deretizacije, še posebej, če opazimo iztrebke glodavcev,
- meso in živila živalskega izvora pred zaužitjem pravilno toplotno obdelamo,
- preprečujemo navzkrižno onesnaževanje živil,
- pri ravnanju s surovim mesom divjih živali uporabimo rokavice,
- pozorni moramo biti z rokovanjem divjih živali: se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne, poginule živali poberemo in odstranimo z rokavicami, zapremo v polivinilasto vrečko in odvržemo v komunalne odpadke (vir: NIJZ).
“Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili, zato ljudem svetujemo, da pri spravilu sena uporabljajo masko FFP 3, saj navadna kirurška maska ne zadostuje. Če imajo simptome, kot so povečane in boleče bezgavke, kašelj, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska, naj zdravnika obvestijo, ali so pred tem delali s senom oziroma imeli klopa,” je infektologinja s Klinike Golnik Barbara Bitežnik povedala za RTV Slovenija.
