S tem naslovom je bil na današnji dan pred 75 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Leta 1942 so malega Ivana, štiri njegove brate in mater odpeljali Nemci v taborišče, zato ker je bil njegov oče v partizanih. Mati mu je tam umrla, z brati pa se je vrnil domov. Ko so v Planini pred meseci ustanovili obdelovalno zadrugo, se je vsa Dobrškova družina Vključila vanjo.
Ivan je imel že v rani mladosti največje veselje do živinoreje. Leta 1946. si je kupil za lastne prihranke malega teleta – junčka, katerega je sam vzgajal in mu dal ime »Cizar«. Bik je sedaj star 3 leta in tehta 930 kg ter je samo nasproti svojemu lastniku krotak kot ovčka. Ivan krmi še 15 glav živine, izmed katere so trije voli težki po 1000 kg. Delovni dan mu je dolg 10, 12 pa tudi 18 ur. Vsi so ponosni nanj, saj kljub svoji mladosti spada med najboljše v zadrugi. Opravlja tudi druga dela, na polju ali kjerkoli je potrebno in je letos naložil že čez 40 voz sena.
Zelo je navdušen za tekmovanje med zadružniki, posebno ga pa zanima kako kaj tekmujejo druge zadruge in mu nikakor ne gre v račun, kakor pravi, da bi imela katera druga zadruga boljšo živino kakor »Planina«. Ivan bi rad šel v kmetijsko šolo, kar se mu bo kmalu uresničilo. Tudi uči se rad, vedno kaj čita, posebno živinorejske knjige, osnovno šolo pa je izdelal z odličnim uspehom.
