Vzpetina Žusem je s svojimi megaliti čedalje bolj zanimiva za poglobljene doživljanje, ki jih je konec prejšnjega meseca v luči poletnega solsticija zainteresirana javnost imela možnost izkusiti skozi dogodek Občutim megalite Žusma v okviru prireditvenega sklopa Šentjursko poletje.
Okoli petdeset obiskovalcev se je po uvodni predstavitvi Andreje Križan Lipnik, ki je vodja sekcije Megaliti Žusma pri društvu Izviri Dobrina in je tudi avtorica knjige Nove zgodbe Žusma, podalo na obisk treh megalitskih lokacij.
Razlaga je vsebovala povzetke pričevanj ljudi, ki so si v zavetju žusemskih megalitov sprožili različna zdravljenja, obiskovalci pa so si lahko tudi sami vzeli čas, da občutijo energije.
Po obisku megalitskih struktur je na Ravnih njivah sledilo sproščenemo ustvarjanje. Animatorju so spodbujali k slikanju, ustvarjanju z glino, izdelovanju mandal in izražanju z Orffovimi instrumenti.
Odrasli obiskovalci so se lahko udeležili delavnic, ki so jih vodile skozi izbrana ustvarjalna doživetja. Mirko Čander je predstavil čarobnost kamnov in dela z nihalom, Kristjan Jurkas je predstavil, kako lahko enostavno igramo na indijanske flavte, Cvetka Avguštin je izpeljala krajšo gozdno terapijo, Tjaša Kuzmič pa moč zavestnega dihanja.
Pred sončnim zahodom so otroci spekli kruhke na ognju, odrasli pa so ob nežnih zvokih opreklja na katerega je zaigral Vlado Nunčič počakali odhod sonca za obzorje.
S tem so počastili prastar praznik – čas poletnega sončnega preobrata. Ob tem je Križan Lipnik dejala: “Naj nas svetloba tega časa, ko je sonce najvišje in najmočnejše, spremlja in krepi v naslednjem obdobju leta.”
Na Žusmu se v zadnjem obdobju odvijajo različni dogodki, ponavadi ob menjavi letnih časov. Skozi njih se udeleženci povezujejo z naravo, z davnimi predniki, z raznimi znanji, ki podpirajo življenje. Prav tako po njenih besedah tak pristop v skupnosti krepi zdravo duhovnost. Obiskovalcem je povedala, da je nastajanju že druga knjiga o energijah Žusma, mi pa smo ne tako dolgo nazaj pisali o njej, ko je bila ena od akterjev predstavitve knjige Vrt ljubezni, kjer so prvič predstavljena rodovna posestva na Slovenskem, nemalo izmed njih pa jih je tudi na širšem Kozjanskem.
Za konec je vneta raziskovalka žusemskih zgodb podčrtala: “Namen teh dogodkov je, da se ljudje nazaj tesneje povežemo z naravo, s svojo lastno ustvarjalnostjo, da spoštujemo in počastimo naravne cikle – sončne dogodke in da se krepimo tam, kjer so pogoji za naše dobro počutje optimalni: v neokrnjeni naravi, ki je ohranila svoje naravne zvoke, ob tem pa nas megaliti, kot pomniki daljne preteklosti in ljubezni prednikov, skozi katere se je življenje prelilo v današnji čas do nas, povezujejo z našimi koreninami.
Dogodki, ki jih prirejamo na Žusmu, so preprosti, a imajo moč, da v nas krepijo zdravo duhovno naravo naše biti. Ljudje, ki smo duhovno zdravi, s svojim vrednotnim sistemom ljubimo življenje in vse z njim povezano. Narava se takim ljudem odpira in jim razkriva sicer skrite darove, med katere zagotovo sodijo tudi darovi daljnih prednikov, položeni in varno ohranjeni v megalitskih območjih.”
Več o megalitih Žusma
Megaliti Žusma so veliki kamni, ki so na Žusmu razporejeni v več krožnih ali podolgovatih lokacij. Nanje je pred več kot 15 leti opozoril Karel Gržan, ki je podal ugotovitev, da megaliti Žusma z okoliškimi zgodovinsko pomembnimi območji (grad, cerkve…), tvorijo ozvezdje kačenosca. Gre za v zemeljsko razsežnost preko ključnih točk, preslikano nebesno območje.
Megalite na Žusmu najdemo na obrobnih in vrhnjih delih hriba. Z njimi se je konec leta 2018, na nenavadno pobudo gospe, ki je trdila, da so se z njo povezali davni prebivalci območja, začela ukvarjati skupina štirih, kasneje imenovana ožja skupina Megaliti Žusma.
V letu 2019 so Žusem obiskali razni raziskovalci, ki so podajali mnoge informacije in
ugotovitve in ki so postajali povezani v pomenljiv splet raznih, tudi nenavadnih okoliščin.
V času dobrega leta zbrane informacije so ponujale ugotovitev, ki zahteva nove temeljite premisleke o območju, v katerem živimo. Ugotovitev se glasi: megaliti nas vabijo v svojo bližino, v kateri nam ponujajo čiščenje, zdravljenje, zaščito in uravnavanje notranjih duševnih procesov.
Ta ugotovitev je zapisana kot podnaslov knjige Nove zgodbe Žusma avtorice Andreje Križan Lipnik. Knjiga popisuje dogodke v času raziskovanja, osebne razmisleke avtorice ob soočanju z dogodki in pokaže, kako so se informacije sestavljale v temeljno ugotovitev o t. i. darovih megalitov.
Od takrat prihajajo na Žusem tudi v območje megalitov številni obiskovalci. Med njimi so radovedneži, raziskovalci, sprehajalci, posamezniki, ki v območjih megalitov iščejo ozdravitev in tisti, ki se s prostorom čuječe povezujejo in zavestno sprejemajo darove megalitov. Zadnjih prihaja vedno več …
Obiskovalci najpogosteje začnejo svoj obisk megalitov s pričakanjem sončnega vzhoda, nato pa se prepustijo vodenju skozi pet lokacij megalitov.
Poleg vodenja obiskovalcev v okviru Društva Izviri Dobrina, kjer člani ožje ekipe
delujejo kot sekcija Megaliti Žusma, prirejajo različne dejavnosti za skupine. Te so vezane na praznovanje prastarih praznikov povezanih s soncem – solsticijev in ekvinokcijev. Tako izvajajo v času pomladanskega ekvinokcija (enakonočja) v območju megalitov ženski in moški krog, času poletnega solsticija oz. sončnega preobrata, pa prirejajo družinam posvečen dogodek z naslovom Občutim megalite Žusma.
Dobrinska noč
V majhnem kraju v krajevni skupnosti Loka pri Žusmu v šentjurski občini so že lepo število let turistično aktivni tudi s prirejanjem Dobrinske noči, ki jo bodo izvedli danes.
Ob kulturnem programu bo med drugim na ogled spominska soba Daniela Artička, razstava umetniških del »Lepote Žusma«, na voljo bodo ustvarjalne delavnice za otroke, prikaz vožnje vlakcev južne železnice, kakor tudi prikaz starih običajev: predenje iz ovčje volne, luščenje koruze, kovaštvo, rezbarjenje. Eden od domačinov bo predstavil tudi iz domačega lesa izdelane loke, zvečer pa bo poskrbljeno tudi za ples.
