Šmarje pri Jelšah so sredi maja po kratkotrajnem intenzivnem deževju ponovno zavzele poplave, ki so v kraju preglavice povzročale ze v preteklih letih. Tudi tokrat je bilo najhuje na Slomškovi ulici, kjer je prišlo do zalitja objektov.
O vzroku poplav ter kaj bo potrebno narediti, da do tega več ne bo prišlo, smo se pogovarjali s strokovnjakom na tem področju, Brankom Skutnikom, ki je direktor podjetja Hidrosvet iz Celja. V nadaljevanju predstavljamo odgovore na naša vprašanja.
Zakaj je tokrat prišlo do tako silovitih poplav? Deževalo je namreč le nekaj ur.
Res je deževalo le nekaj ur, vendar je bil naliv zelo močan. Ker je bil teren zaradi padavin v preteklih dneh precej namočen, je bila sposobnost tal za zadrževanje dodatnih količin vode precej zmanjšana. Večina vode, ki je ob dežju padla na tla, je tako odtekala po površini do vodotokov, katerih struge so se hitro napolnile in kjer je bil pretočni profil premajhen, kot v primeru Šmarskega potoka, prelile okolni teren.
Kritične točke so poddimenzionirani mostovi v Šmarju, ki prevajajo od 7 do 8 kubičnih metrov na sekundo. Pretok Šmarskega potoka s povratno dobo 100 let namreč znaša 36 kubičnih metrov na sekundo, pretok s povratno dobo 10 let znaša 14 kubičnih metrov na sekundo, pretok ob neurju, dne 17. maja, pa je ocenjen na okoli 10 kubičnih metrov na sekundo.
Lahko še v naprej pričakujemo, da bo ta lokacija ob hujših nalivih poplavljena, voda pa bo zalivala objekte? (Dokler seveda ne bo na tem področju nekaj postorjeno.)
Da. Dokler ne bodo zgrajeni ustrezni protipoplavni ukrepi, bo ob takih, oziroma podobnih dogodkih prihajalo do poplavljanja najbolj ogroženih območij Šmarja, vključno z objekti. Posebej izpostavljena in poplavno ogrožena so območja ob Slomškovi ulici, Kolodvorski ulici in Rogaški cesti.
Poleg suhih zadrževalnikov so možne tudi cenejše in hitrejše rešitve
Kakšne dolgoročne rešitve so tukaj najbolj primerne? So suhi zadrževalniki edina možnost? Kaj je potrebno, da bodo narejeni?
Sodobni pristopi zmanjševanja poplavne ogroženosti narekujejo vzpostavitev kombinacije celovitih protipoplavnih ukrepov, ki vključujejo tako ukrepe za zadrževanje visokih voda na porečju (med najbolj učinkovitimi so suhi zadrževalniki) in dodatne ukrepe na samih strugah vodotokov (to so visokovodni nasipi in/ali zidovi, zamenjave hidravlično neustreznih premostitev in tako dalje) ter ukrepi za odvod meteornih in zalednih voda (to so črpališča in drugi ukrepi na meteorni oziroma mešani kanalizaciji).
Za zagotovitev predvidene poplavne varnosti morajo biti izvedeni vsi, pomembna pa je tudi faznost njihove izvedbe. Zelo pomembno je tudi, da se s povečanjem poplavne varnosti na enem območju ne poslabšuje poplavne varnosti drugih območij gorvodno ali dolvodno ob vodotoku.
Za Šmarje pri Jelšah je bil v letu 2018 že zasnovan celovit koncept za zagotovitev večje poplavne varnosti naselja, ki skladno s sodobnimi pristopi vključuje štiri osnovne sklope ukrepov, in sicer zadrževanje s suhimi zdrževalniki, ureditev struge Šmarskega potoka za povečanje prevodne sposobnosti ter izgradnja viskovodnih zidov in nasipov. Koncept pa vsebuje tudi ureditev odvoda zalednih in meteornih voda z izgradnjo črpališč ter ureditev potoka izpod Barbare.
Predvideni ukrepi morajo biti najprej umeščeni v prostor. Potrebno jih je vključiti v občinske prostorske akte, za kar bodo potrebne spremembe in dopolnitve že veljavnih in verjetno tudi sprejem novih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, kar velja predvsem za suhe zadrževalnike. Nato sledijo postopki izdelave projektne dokumentacije, pridobitev gradbenih dovoljenj in sama izgradnja. Za učinkovito delovanje teh ukrepov pa je ključnega pomena tudi ustrezno upravljanje in vzdrževanje zgrajenih objektov – ukrepov v času njihovega obratovanja.
So tukaj na voljo tudi kakšne bolj kratkoročne rešitve, ki so lahko izvedene hitreje in ceneje?
Kratkoročna rešitev so lahko sistemi varovanja z začasnimi, oz. občasnimi mobilnimi protipoplavnimi ukrepi, ki jih skladno z veljavno zakonodajo imenujemo “negradbeni ukrepi”. Na odprtine objektov pred nastopom poplave se namestijo mobilne zagatne stene ali protipoplavne vreče in podobno. Pomembno je, da se z okolnih zemljišč, kot so dvorišča zelenic in parkirišča, pravočasno umakne avtomobile ter druge pomične objekte in predmete. Tako se prepreči, da poplavne vode zalijejo same objekte, po okolnih površinah pa se lahko razlivajo brez večje škode. Za učinkovitost takih ukrepov je ključnega pomena stalni učinkovit sistem spremljanja, obveščanja in organizacije celotnih struktur občine, civilne zaščite in vseh prebivalcev naselja, predvsem tistih, ki živijo na ogroženih območjih.
Ti negradbeni ukrepi pa bodo aktualni in pomembni v tudi času po izgradnji ukrepov iz celovitega koncepta zmanjševanja poplavne ogroženosti in sicer v primerih ko bodo nastopile višje visoke vode od upoštevanih pri dimenzioniranju celovitih ukrepov. To je pomembno še posebej glede na vse bolj prisoten vpliv klimatskih sprememb in glede na dejstvo, da poplav v celoti ni mogoče preprečiti in pred temi ni absolutne zaščite.
Šmarski cerkvi še vedno grozijo poplave
V preteklosti je bila problematična tudi okolica cerkve, ki sedaj ni bila poplavljena. Kako so to rešili?
Cerkev Marijinega vnebovzetja je še vedno problematična, ker je še vedno je poplavno ogrožena od visokih voda Šmarskega potoka.
V okviru načrtovanja rekonstrukcije cerkve, ki je bila zaključena pred kratkim, je bil podan tudi predlog za izvedbo protipoplavnih ukrepov, s katerimi bi bila zagotovljena varnost cerkve pred visoko vodo Šmarskega potoka s povratno dobo 100 let. Predvidena je bila izgradnja kombinacije rustikalnega zidu in nasipa okrog cerkve z mobilnimi zagatnimi stenami na dostopu in izgradnja črpališča za prečrpavanje lastnih meteornih vod iz same cerkve.
Na žalost pa ti protipoplavni ukrepi, razen črpališča, niso bili zgrajeni. Naknadno je bil izdelan intervencijski načrt zaščite in reševanja cerkve, ki podaja navodila za ravnanje neposredno pred poplavo in med njo, vključno z nameščanjem protipoplavnih vreč na okna in vrata, ki preprečijo vdor poplavne vode v cerkev. Ta je bil ob zadnjem dogodku aktiviran in je preprečil vdor vode v cerkev.
Kaj je bilo v preteklosti v Šmarju že postorjeno za zaščito pred poplavami?
Do sedaj je bila izvedena rekonstrukcija kanaliziranega dela potoka izpod Barbare in prodni zadrževalnik na samem potoku gorvodno od doma upokojencev. Za izvedbo ostalih ukrepov iz celovitega koncepta pa bo treba začeti s pripravo sprememb in dopolnitev obstoječih oziroma novih prostorskih aktov.
V naslednji fotogaleriji si oglejte posledice, ki so jih pustile poplave:
