V prejšnjem mesecu se je delegacija Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur teden dni mudila v srbski Požegi, s katero ima šentjurska občina sklenjeno partnersko sodelovanje, kateremu osnova je sprejem šentjurskih izgnancev med drugo svetovno vojno. Po treh desetletjih premora so lani obudili medsebojne šolske izmenjave.
Ko so se Šentjurčani pripeljali v Požego, so jih pred šolo pričakali učitelji in učenci. Kot je zapisala pomočnica ravnatelja, Jasna Drešček, so jim stiski rok, objemi in tudi solze jim povedali, da delajo prav, da je njihov namen dober – skozi delo ustvarjati nepozabna prijateljstva.
“Došli nam naši dragi gosti iz Slovenije – to so besede, so jih učenke in učiteljice OŠ Franja Malgaja Šentjur v tednu, ki smo ga preživele v srbski Požegi, pogosto slišale. Naši gostitelji, učitelji in učenci OŠ Emilije Ostojić Požega, z njimi začnejo pogovor z ljudmi, ki jih srečujemo, in s tistimi, s katerimi se pogovarjajo po telefonu. To je seveda le eden izmed načinov, kako pokažejo svojo gostoljubnost, kako zelo veseli so našega obiska. Lep je občutek, da si dobrodošel in tako lepo sprejet od ljudi, ki te pravzaprav komaj poznajo. Zato smo komaj čakali ponovnega snidenja z našimi prijatelji v Srbiji,” je zapisala Drešček.
Ves teden je bil pester in poln dogodivščin. Najprej jih je s svojim obiskom počastil tudi znan sodobni srbski pesnik Dragan Jovanović Danilov. Prebirali so njegove pesmi v srbščini in slovenščini. Spoznavali so, kako se jezik in kultura še danes močno prepletata, gradita mostove med narodi ter spodbujata strpnost, mir in razumevanje. V prihodnjih dneh so spoznavali Srbijo in njihovo kulturo. Odpravili so se v prestolnico Srbije, v Beograd. Povzpeli so se tudi na Kalamegdan, od koder je lep razgled na sotočje Save in Donave.
Obiskali so tudi majhno vasico Zlakusa, kjer jim je mojster lončar predstavil eno najstarejših obrtnih dejavnosti pri njih – izdelovanje posod iz gline. Nato so si ogledali še etno park Avlija in Sirogojno, etno vasico, po kateri jih je popeljal gospod Aleksandar Todorović, znan srbski restavrator in slikar. Razkazal jim je tipične hiše iz začetka 19. stoletja in pripovedoval o življenju ljudi v njih. Za konec so se sprehodili še po mondenem letovišču Zlatibor in se povzpeli na 1010 metrov nadmorske višine in se sprehodili do spomenika padlim borcem v II. svetovni vojni. Vsaka stvar pa se enkrat konča in prišel je dan slovesa …
“Odšle smo z nepozabno izkušnjo, vtisi in spomini, ki smo jih delile tudi s TV Požega. Učenke so še poglobile prijateljstva in odhajajo v prepričanju, da se z gostiteljicami še kdaj srečajo. Zagotovo pa se srečamo v mesecu septembru, ko jih bodo gostile naše družine in naša šola,” je svoje poročilo zaključila Jasna Drešček.
