Aprilsko poletje je prekinilo burno vremensko dogajanje, ki je s sabo prineslo sneg in nizke temperature.
Zaradi nizkih temperatur se je že v preteklih dneh pojavila možnost pozebe, nevarnosti pa še ni konec. Vremenoslovci v petek ponovno napovedujejo nižje temperature in lokalno možnost za pozebo.
V nadeljevanju preverite, kaj so o tej tematiki povedali strokovnjaki raznih področij. Pojasnili so koliko škode je povzročila nenadna vremenska sprememba, katere rastline so bile najbolj izpostavljene in kako se zaščititi pred prihajajočim petkom.
Specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Vesna Zalokar nam je pojasnila, da temperature v preteklih dneh niso bile dovolj nizke za hujše poškodbe na rastlinah, je pa večjo škodo povzročil sneg, ki je lomil veje. So pa na določenih legah imeli še posebej nizke temperature. Tam se predvsem na vinski trti na poganjkih in listih že poznajo poškodbe.
Da večje pozebe niso zaznali, nam je pojasnila tudi ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Štefanija Kos Zidar. Povedala je, da so na šolski njivi v sredo zjutraj nekateri pridelki kazali znake zamrznjenosti, vendar pa je danes z njimi vse v redu. “Za pozebo morajo namreč nizke temperature vztrajati dalj časa, kakšnih 6 ali 7 ur, da rastlina doživi šok,” je še dodala.
Na pozebo so občutljiva vsa sadna drevesa, še posebej pa tista, ki so ravno odcvetela in začenjajo razvijati plod. Na vrtu je najbolj občutljiva solata, šparglji, blitva in rdeča pesa.
Kako lahko svoje vrtove in sadno drevje zaščitimo pred pozebo
V petek se ponovno napoveduje možnost pozebe, zato smo se pri sogovornikih pozanimali tudi, kako lahko pred tem zaščitimo rastline.
Zalokarjeva nam je pojasnila, da lahko bralci poskrbijo za krepitev rastlin z raznimi biostimulatorji rasti, kot so kot pripravki na osnovi aminokislin ali morskih alg. To je priporočljivo storiti že pred pojavom pozebe, če pa to ni možno, pa čim prej po tem.
Kos Zidarjeva je glede skrbi za rastline povedala, da lahko manjša sadna drevesa in rastline ovijemo, zelenjavo na vrtu pa pokrijemo s kopreno. V večjih nasadih se nam splača zakuriti ogenj, saj dim pomaga, da se led tali. V zaprtih prostorih, kot so rastlinjaki, pa je učinkovita naslednja metoda: “Na več mest v rastlinjaku lahko postavimo nekaj sveč v kozarcih, ki čez noč počasi gorijo in oddajajo toploto.”
Bliskovita sprememba vremena okrnila tudi pridelavo medu
Nižje temperature pa vplivajo tudi na pridelavo medu. Za več informacij smo prosili čebelarja Petra Kozmusa iz okolice Lesičnega. Pojasnil je, da so čebelarji po letošnjem odličnem začetku sezone pričakovali spust temperatur, vendar ne tako drastičnega. Slabo je predvsem to, da je sedaj akacija, ki je ena izmed najpomembnejših za čebele, tik pred cvetenjem, nižje temperature pa naj bi vztrajale še vsaj kak teden.
V Sloveniji na leto povprečno pridelamo 2000 ton medu, od tega pa je okoli ena tretjine akacijevega medu. Hladno vreme bo po vsej verjetnosti preprečilo pridelavo te vrste medu, kar pomeni znatno zmanjšanje pridelane količine. Še manj pridelka si obetajo v Čebelarstvu Kozmus, kjer načrtujejo, da bodo letos pridelali za polovico manj medu, kot povprečno.
Kot je pojasnil Kozmus, čebelarji lahko sedaj upajo, da naslednja otoplitev ne bo pretirana, saj čebele ob temperaturi nad 30 stopinj celzija prav tako težko nabirajo med.
Pozeba je na pridelavo medu vplivala tudi lani, ko so imeli eno izmed najslabših sezon, še leto prej pa je bila pridelava medu okoli povprečja. Kozmus je zaključil z naslednjim: “Letos smo se nadejali vsaj povprečne sezone. So pa zdaj prvi obeti res slabi in nam kažejo na to, da bo tudi letošnja sezona zelo slaba.“
