Lanskoletne avgustovskepoplave so za seboj po Sloveniji pustile ogromno razdejanje in med drugim dale vedeti, kako pomembni so preventivni ukrepi, da do tako ogromne škode ne bi prihajalo.
Kljub temu, da so nekatera območja pri nas poplavno ogrožena, lani k sreči večjih posledic poplave v naših krajih niso pustile. Vseeno pa marsikje vlagajo v nove preventivne protipoplavne zaščite, da bi bodoče poplave povzročile kar se da malo škode.
Nič drugače ni v Občini Šentjur, kjer z Direkcijo za vode že več kot desetletje izvajajo projekte za zaščito poplavno močno ogroženega osrednjega dela občine. Nekaj teh je že končanih, na Občini pa zatrjujejo, da bo dokončno poplavno varnost možno doseči samo z izvedbo vseh preostalih faz, kjer se predvidevata tudi dva suha zadrževalnika vode.
V igri so evropska sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost, zato se Direkciji in Občini z izvedbo mudi, saj bi sicer lahko bila ogrožena.
Pri razpravi o enem izmed predvidenih zadrževalnikov, ki je načrtovan na območju Črnolice za vodotok Voglajna, so nekateri člani občinskega sveta in drugi občani izrazili nemalo nestrinjanja. In to kljub temu, da sta bila Občinska podrobnejša prostorska načrta, s katerimi so bili ukrepi umeščeni v prostor, pred leti sprejeta soglasno, brez glasu proti.
Omenjen suh zadrževalnik je namreč načrtovan na območju rodovitnih polj in njiv, kjer šentjurski kmetje pridelujejo poljščine.
Da bi lahko izvedli projekt, so sredi januarja z Občine omenjenim kmetom poslali poziv s prošnjo, da do konca januarja podpišejo pogodbo, s katero bi dovolili gradnjo suhega zadrževalnika, oziroma zanj potrebne infrastrukture, na njihovih zemljiščih. V dopisu med drugim omenjajo možnost, da investitor “zaradi zasledovanja močnega javnega interesa zaradi nevarnosti za življenje in premoženje ljudi sproži postopek za poseg v lastninsko pravico (razlastitev oz. omejitev lastninske pravice).”
Po preteku roka so o podpisnikih, oziroma nepodpisnikih pogodb obvestili Direkcijo za vode obvestili.
Z Občine so nam povedali, da je pogodbo podpisala okoli polovica vseh lastnikov zemljišč. Tukaj gre sicer za več tipov pogodb. Pri nekaterih gre za napeljavo elektrike, druge zajemajo gradnjo objekta – nasipa, potem so tukaj tudi dovozne ceste in podobno. Kaj bo z zemljišči lastnikov, kateri niso podpisali pogodbe, je sedaj v rokah države.
S pobudo, da se pohiti, občinski svetniki razburili občinsko opozicijo
Zadeve so se politično zapletle na torkovi seji občinskega sveta, ko so svetniki Županove liste, Svobode, svetnica NSi, SD, DeSUS in en svetnik SLS, podpisali pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za naravne vire in okolje ter na Direkcijo za vode, da nemudoma naredijo vse, da se pridobi gradbeno dovoljenje za suhi zadrževalnik Črnolica. Pobuda se sicer s situacijo kmetov – lastnikov zemljišč na tem območju – ne ukvarja. Preberemo pa lahko, da v kolikor občina ne bo izkoristila evropskega financiranja, bo to pomenilo resno nevarnost za izvedbo nujnih projektov v doglednem času, “pri čemer nas na vsakem koraku opozarjajo, da bodo neurja še pogostejša in močnejša.”
Podpis pobude je zmotil članico občinskega sveta in poslanko SDS Jelko Godec. Da v pogovore niso bili vključeni kmetje, je objavila v zapisu na Facebook profilu. Po njenih besedah je župan s poslanim dopisom kmetom dobesedno zagrozil z razlastitvijo. Občinski svetniki SDS-a zato pobude niso podpisali.
Kaj si lahko obetajo kmetje, ki kmetujejo na tem območju, zaenkrat še ni jasno. Ima pa idejo, kako težavo rešiti, šentjurski župan Marko Diaci.
Župan Diaci bi kmetom priskrbel zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
Diaci nam je pojasnil, da je Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov predlagal menjavo zemljišč v njihovi lasti s tistimi, ki so v lasti na območju izgradnje suhega zadrževalnika Črnolica. Ob tem je povedal, da je bila lokacija zadrževalnika in navezovalne bila potrjena leta 2011, tudi s strani vseh soglasodajalcev, med katerimi je Ministrstvo za kmetijstvo.
Diaci je dodal: “Zavedamo se pomena kmetovanja, zato tudi naš predlog Skladu, ki omogoča nadaljevanje kmetijske dejavnosti. Obenem pa nosimo odgovornost, da naredimo vse, kar je mogoče za poplavno varnost na območjih, ki so ob silovitih vremenskih pojavih že doživela ogromno škodo na premoženju ljudi in gospodarstva.”
