S 1. avgustom je mesto župnika v Šmarju pri Jelšah in soupravitelja župnije Sladka Gora prevzel Tadej Linasi. Duhovnik, ki je odraščal v kmečki družini pod Uršljo goro, je pred tem kot kaplan v Celju in Šoštanju. Ob začetku v novi službi smo se z njim pogovarjali o prvih vtisih o Obsotelju, primerjali Šmarje s Šoštanjem, se ozrli po njegovih predhodnikih in preverili, kaj se letos pripravlja za praznik Marijinega vnebovzetja in Rokovo. Intervju preberite v naslednjih vrsticah ali si ga oglejte v spodnjem posnetku.
Pred kratkim ste bili imenovani na mesto župnijskega upravitelja v Šmarju pri Jelšah in soupravitelja na Sladki Gori. Ste se že privadili na novo okolje?
Ja, se prvajam. Gre kar fajn.
Kakšni so prvi vtisi o novem kraju, novih župljanih?
V službo kot duhovnik, to kar tudi sem, vzameš tudi to, da nekaj časa deluješ v enem kraju, eni župniji, med enimi ljudmi, potem pa greš v drug kraj, med druge ljudi in jih sprejemaš takšne, kot so. Moram pa reči, da so prvi vtisi zelo lepi, tudi o ljudeh lahko rečem le vse dobro.
Kako bi se na kratko predstavili našim bralcem? Kdo je Tadej Linasi?
Duhovnik sem šest let. Leta 2004 sem bil posvečen in imel novo mašo. Prihajam pa iz malo drugega konca, iz župnije Razbor pri Slovenj Gradcu. To je župnija pri vznožju Uršlje gore. Prihajam iz kmečke družine kot najstarejši sin poleg treh mlajših sester. Življenjska pot je pač tako nanesla, da sem prepoznal v sebi ta božji klic, božje vabilo, čeprav naj bi kot edini fant ostal doma na kmetiji. Pa vendarle … ljudi obračamo, Bog pa še enkrat obrne. V Maribor sem se šel učiti za kmeta, domov pa sem prišel kot duhovnik.
Verjetno doma niso bili najbolj navdušeni nad takšno odločitvijo …
No, zdaj da bi bili eksplicitno proti, tega nisem nikoli tako doživljal. Bolj sem to doživljal kot skrb staršev, zlasti mame, ali je ta odločitev, ki sem jo sprejel, dovolj premišljena.
V Šmarje ste prišli iz Šoštanja. Kako ste vi dojeli to spremembo? Verjetno bit kaplan v mestu in isto kot biti župnik v pretežno podeželskem okolju?
Razlika je že med tem, če si kaplan ali župnik. Do zdaj sem bil na dveh župnijah. Prve dve leti kaplanske službe sem doživel v Celju pri Sv. Danijelu, potem štiri leta v Šoštanju, s 1. avgustom pa sem prišel v Šmarje. Je razlika, v Šoštanju se že čuti, da je to mesto, tudi vpliv Velenja je prisoten, tukaj pa se čuti domačnost.
Vaši predhodniki Marko Leva, Marko Veršič in na Sladki Gori Rok Metličar ter Karel Gržan so zagotovo pustili velik pečat na tem področju. Kako se počutite, ko stopate v njihove čevlje? Čemu boste dali glavni poudarek med službovanjem v Obsotelju?
Vsak človek je poglavje zase, tako tudi duhovniki. Vsak gleda na župnijo in ljudi s svojimi očmi, ima neko svojo vizijo, vsem pa je skupno, da smo tu zaradi ljudi in ne zaradi samega sebe, s preprostim sporočilom neizmerne božje ljubezni do vsakega človeka. To dopovedati otrokom, najstnikom, materam, očetom, starejšim, bolnikom je naše poslanstvo. Imam pa jaz tukaj eno specifiko, ker soupravljam z dvema župnijama.
Bliža se praznik Marijinega vnebovzetja in Rokovo, ki sta Šmarčanom zaradi cerkve Sv. Roka s Kalvarijo še posebej ljuba. Kako bo župnija letos proslavila ta praznik?
Jaz letos prvič vstopam v to stvar, zato, če povem čisto odkrito, drugi več vedo kot jaz. Pripravili bomo ustaljeno slavje, ki je že vsa leta prisotno. Najprej bo prišlo na vrsto žegnanje oziroma župnijske praznik ob farni zavetnici Mariji vnebovzeti, med nas bo prišel letošnji novomašnik g. Janez Kozinc, ki je s to župnijo povezan še posebej, ker je pranečak g. dekana msgr. Jožeta Goloba. Ob petih popoldne bo prvi romarski shod pri Sv. Roku, ko nas bo pred začetkom maše, ki jo bo tudi vodil, nagovoril provincialni minister slovenskih Kapucinov brat Štefan Kožuh, zvečer ob 11h bo križev pot po naši kalvariji. Drugi dan na praznik Svetega Roka pa bodo maše ob 7h, 8h, 9h, 10h, kjer bo osredna slovesna sveta maša, ko bo prvič med nas prišel naš škof dr. Stanislav Lipovšek.
v/t/f: Marko Kovačevič
