V začetku meseca je Gregor Vajdič drugič zapored sodeloval na evropskem prvenstvu v avstralskem nogometu. Tudi tokrat je igral za selekcijo Islandije, kjer si je 31-letni Šentjurčan ustvaril eksistenco in tudi družino. Z zaročenko imata tudi sina z imenom Simon þor Gregorson, drugi sin Maj živi v Portorožu.
S »krokarji«, kot so si nadeli dodatno ime, so na koncu končali na 6. mestu. V predtekmovanju so ugnali Fince in izgubili z gostitelji Danci ter Britanci, v tekmi za 5. mesto pa so bili uspešnejši Hrvati. Vajdič je bil kar na treh tekmah nominiran za najboljšega igralca svoje vrste, ki je štela 25 članov.
Tokratno prvenstvo je bilo nekaj povsem drugega kot lansko na Hrvaškem, ki se je igralo z 9 igralci v polju. Tokrat so igrali po najvišjih normativih, ki predvidevajo kar 18 igralcev na igrišču, ki je dolgo do 180 in široko do 135 metrov, na koncu pa so bili najboljši Irci.
Na Islandiji je ta šport novost, vendar že imajo tri klube. Vajdič zastopa vrste reykjaviških »zmajev« in je bil v prejšnji sezoni tudi prvi strelec lige. Že oktobra se bo Gregor nahajal blizu matične države, saj bo v Milanu sodeloval na evropskem prvenstvu avstralskega nogometa v verziji z 9 igralci.
Kaj je sploh avstralski nogomet?
Avstralski nogomet je šport, ki se igra med dvema ekipama z 18 igralci na velikanskem ovalnem travniku in ima več kot 150-letno tradicijo in je na matičnem kontinentu najbolj priljubljen šport. Žoga spominja na tisto iz ragbija ali ameriškega nogometa. V Avstraliji ima veliko različnih imen kot so footy, Aussie rules ali kar AFL, čeprav so to začetnice avstralske nogometne lige.
Primarni cilj vsakega moštva je, da brcne žogo skozi osrednja dva droga in s tem doseže zadetek. Na koncu zmaga ekipa, ki ima po štirih četrtinah večje število točk. Igralci lahko uporabljajo vse dele telesa za napredovanje žoge.
Osnovne metode so brcanje, tek z žogo in posebna tehnika oddajanja žoge z rokami, ki se imenuje »handballing«. Obstajajo pa tudi omejitve glede ravnanja z njo. Igralci morajo med tekom z žogo to izmenično odbijati na tla, prav tako pa je prepovedano metanje ali predolgo zadrževanje žoge. Prav poseben element v igri pa je t. i. »mark«. Vsakokrat, ko igralec ujame žogo, ki je bila podana z nogo, prisluži ekipi prosti strel.
bR / Šentjurčan, 13. 8. 2010
*Na fotografiji Vajdič v modrem dresu Islandije (desno) na tekmi s Hrvaško