Na družabnih omrežjih Slovenske turistične organizacije objavljajo turistične znamenitosti iz vse Slovenije. Na isntagram profilu FeelSlovenia imajo 263 tisoč sledilcev, od tega 80 % iz tujine, predvsem Italijanov, Američanov, Nemcev, Madžarov.
V letu 2023 so na Instagramu zabeležili 15 milijonov prikazov. Med številnimi objavami slovenskih znamenitosti pa je največ pozornosti pritegnila objava »Pogled na Kalvarijo v Šmarju pri Jelšah«, ki jo je fotografiral lokalni fotograf Tomaž Žnider. Objavo šmarske kalvarije je všečkalo 6.500 ljudi, potencialnih romarjev in turistov.
To je prvič po več letih, da ni zmagala objava z motivom Bleda.
Na čelu Slovenske turistične organizacije je sicer Slatinčanka Maja Pak, kar pa zagotovo ni imelo vpliva na popularnost šmarske kalvarije med Instagram sledilci Slovenske turistične organizacije. Pakova je tudi ena izmed kandidatk za uvrstitev na tradicionalno lestvico 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja, ki bo za leto 2023 na Kozjansko.info objavljena v kratkem.
Šmarska Kalvarija je nastala med letoma 1743 in 1753. Njen avtor, tedanji šmarski župnik dr. Matej Vrečer je najprej postavil šest velikih kapel, ki kažejo pet skrivnosti žalostnega dela rožnega venca in Žalostno Mater božjo, nato pa še osem manjših kapel.
Velike kapele, ki se jim pridružuje tudi kapela sv. Roka, imajo bogato kamnoseško obdelane portale, baročno razgibana čela, strešne stolpiče in oltarje s pravico maševanja, manjše kapele pa so skromneje oblikovane.
Kapele so opremljene s kiparskimi skupinami, ki skupaj z naslikanimi prizori in s štukiranim ozadjem zelo dramatično in naturalistično predstavljajo posamezen prizor. Tako so se verniki lažje vživeli v podoživljanje Jezusovega trpljenja.
Največje romanje k baročni cerkvi sv. Roka, do katere vodi Kalvarija, je vsako leto na Veliki šmaren 15. avgusta in sledeči godovni praznik sv. Roka, 16. avgust. Za turiste je sicer prosto dostopna vse leto.
