S tem naslovom je bil na današnji dan pred 75 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Vse do prevzema oblasti po našem delovnem ljudstvu je vladalo napačno mnenje, da mora stati šola tam, kjer je cerkev. Zaradi tega imamo danes še precej šol na hribih. Obiskovanje teh šol je za otroke prava muka. Tak izrazit primer nepravilno postavljene šole je bil v Žusmu. Iz vseh strani so morali otroci v šolo na goro, nekateri celo preko več hribov. Ljudska oblast je to napako popravila. Ko so sklepali o adaptaciji porušene šole v Žusmu, je bilo zopet nekaj kričačev, ki so hoteli šolo na gori. Tu pa so nastopili aktivisti prejšnjega šmarskega okraja in prepričali ljudstvo, da je za dobrobit otrok edino pravilno, da stoji šola v dolini v Dobrini, kjer je središče šolskega okoliša. V razmeroma kratkem času je bila postavljena med preprostimi hišami šola, ki bi bila ponos vsakemu mestu. In tako je prav!
Naj imajo tudi naše podeželske šole svetle, zračne prostore, naj imajo tudi naši podeželski otroci, telovadnico, oder in prostorne hodnike in dvorišče za oddih. S pomočjo šmarskega OLO je ljudstvo pričelo z gradnjo lepe, sodobne šole, OLO Celje-okolica je nato to delo z isto ljubeznijo podpiral. Danes stoji v Dobrini šola, ki odgovarja vsem sodobnim zahtevam. Ljudstvo odobrava pravilno izbiro prostorov in vemo, da ni otroka, ki bi želel romati v šolo na goro.
