Ta, že tradicionalna poletna dolgogorska prireditev, nekakšna uspešna kopija dobjanskega Pokaži kaj znaš, počasi tone. Če je bila pred leti okrog gasilskega doma velika gneča, tudi do 1000 obiskovalcev so menda tam že našteli, sem letošnji obisk ocenil na za Dolgo goro skromnih 300 duš. Kar pa je v primerjavi z »navadnimi« gasilskimi veselicami še vedno veliko.
O samem tekmovalnem muzikantskem programu ni veliko za povedati. Udeležba 15 solistov in duetov ter 5 ansamblov je bila še vedno solidna, toda njihova zabavna vrednost je bila pičla: frajtonarica za frajtonarico, zdelo se mi je, da vsi igrajo isto skladbo in vsi enako. Pravih »luzerjev«, kot pred leti, sicer ni bilo, toda bilo tudi ni nobenega posameznika ali ansambla, ki bi poslušalce dvignil na noge. Bi lahko kar rekel, da pravih zmagovalcev ni bilo. V to povprečje sta padla tudi edina malo bolj domača predstavnika Anže Oset iz Šentjurja in ansambel Mladika iz Dramelj, vsi drugi pa so bili iz sosednjih občin (Konjice, Poljčane, Šmarje, …). Šlo pa je v glavnem samo za mlade glasbenike, kar je seveda potrebno upoštevati.
Gostinska »infrastruktura«, red na parkiriščih in solidna postrežba, so še vedno »štimali«. Vstopnina 5 € je in ni veliko, kozarček odličnega vina po 1 €, liter cvička že 9 €, refošk po 14 €, točeno pivo 2 €, liter ore 6 €, čevapčiči in kotlet po 5 € …, pa le kdo na veselici še gleda na ceno! Toda brez sponzorjev in zastonjskega gasilskega dela in Arzenakovega šotora itd., bi organizatorji verjetno že bolj tenko piskali. Vse kaže, da bodo morali dolgogorski gasilci močno napeti svoje možgane, če bodo hoteli še naprej uspešno prodajati svoje minulo delo (gasilki dom, kuhinja, kioski, parkirišča,…). Parada frajtonaric in povprečne narodno zabavne glasbe tudi za Dolgo goro očitno ni več dovolj.
t/f: FK / Šentjurske novice
