Hrvaški prašičerejci zadnjega pol leta bijejo bitko z afriško prašičjo kugo, ki je že po vsej državi vzela okoli 44.000 svinj. Oblasti morajo poskrbeti za zakol okuženih svinj, zaradi zamejitve bolezni ubijajo tudi zdrave svinje, preventivno so jim prepovedali domače koline.
Prašičerejci v Slavoniji so tako obupani, da so se nedavno podali na cesto. Zahtevajo konec evtanazij svinj, takojšnjo ukinitev prepovedi klanja živali v lastnih objektih ter umik vseh oblik kategorizacij objektov za svinje. Želijo tudi, da jim vlada ob predhodnem veterinarskem nadzoru omogoči klanje prašičev v lastnih objektih, pa tudi prosto trgovino z neokuženimi prašiči. Prav tako zahtevajo redno mesečno finančno podporo za rejce evtanaziranih svinj.
V Sloveniji zaenkrat pojava te virusne bolezni, ki sicer ni nevarna za druge živali in človeka, še niso zaznali. So pa preventivno že izvedli nekaj ukrepov, ki veljajo zlasti za lovce in kmetije s pašnimi svinjami, izpeljali pa so tudi več akcij ozaveščanja.
Kako dobri smo pri izvajanju preventivnih ukrepov pred širjenjem bolezni k nam, kaj bi se zgodilo ob vnosu virusne bolezni na naše območje ter kakšne posledice trenutno nosi naša mesna industrija zaradi razmaha afriške prašičje kuge na Hrvaškem?
Spomnimo, da so prvi primer afriške prašičje kuge na Hrvaškem potrdili 26. junija letos, na vzorcih krvi poginulih in obolelih prašičev na območju Vukovarsko-sremske županije. V mesecu juniju so afriško prašičjo kugo potrdili tudi na povoženem divjem prašiču na območju občine Rakovica v Karlovški županiji, ki je le 20 kilometrov oddaljena od Bosne in Hercegovine in približno 50 kilometrov od meje s Slovenijo.
Se bomo v Sloveniji izognili tej bolezni?
Ob katastrofalnih prizorih iz hrvaške Slavonije, ko je bilo desetine mrtvih prašičev odloženih kar ob glavno cesto, da so jih nato naložili na tovornjake, je najbrž tudi nas prevzel strah, ali bomo takšnih podob deležni tudi v Sloveniji. Pri nas so zaradi povečanega tveganja za vnos te bolezni preventivne ukrepe pričela izvajati že pred leti. Po besedah Ane Ahčin, generalne sekretarke GIZ Mesne industrije Slovenije, so bili doslej preventivni ukrepi učinkoviti, saj se kljub napovedim že leta uspešno borimo proti izbruhu bolezni pri nas. Dodaja, da pa ne moremo kontrolirati divjih prašičev v gozdu, ki so ponavadi prvi vir okužb.
Da pa se bomo v prihodnosti morali tudi pri nas soočiti z afriško prašičjo kugo, je prepričan Roman Kropec, veterinar iz veterinarske postaje Kropec Rogaška Slatina. Ocenjuje, da bo pri nas bolezen izbruhnila v letu ali dveh.
»O bolezni afriške prašičje kuge je že veliko znanega. Bolezen se spremlja že vrsto let, ne samo v naši državi, ampak v celotni Evropski Uniji. V nekaterih državah je bolezen stalno endemično prisotna. S spremljanjem širjenja bolezni skozi leta, lahko na podlagi statističnih podatkov predvidevamo, da se bo bolezen pojavila tudi pri nas v Sloveniji. O časovnici pojava pa lahko le ugibamo, saj je le ta odvisna od izvajanja ukrepov za preprečevanje njenega vnosa v Slovenijo,« pa je zapisal Jernej Bartol iz veterinarske postaje Tačka Šmarje pri Jelšah.
Veterinar Roman Kropec meni, da smo z boleznijo povečini že seznanjeni, nasprotno od Ahčinove pa meni, da v preventivnih ukrepih nismo vsega naredili, saj so določene evropske države populacijo divjih prašičev spravile na minimum, pri nas in na Hrvaškem pa se na tem področju ni veliko delalo. Pa bi se lahko? Kropec razlaga, da so divji prašiči takšna populacija, da četudi bi se v teh razmerah njihovo število spravilo na minimum, bi se ta populacija v boljših razmerah normalizirala. »Ne gre za tako kritično populacijo, kot so medvedi in volki,« razlaga.
V kolikor bi do pojava afriške prašičje kuge prišlo, razlagata veterinarja, bi bili ukrepi enaki kot na Hrvaškem oz. po vsej Evropski uniji, torej bi tudi na naših kmetijah, kjer je bila zaznana bolezen, morali poskrbeti za evtanazijo tako okuženih kot zdravih prašičev. »Ob pojavu afriške prašičje kuge pri domačih prašičih je prvi ukrep, s katerim želimo preprečiti širjenje bolezni, usmrtitev in neškodljiva odstranitev vseh prašičev na okuženih gospodarstvih. Določiti je treba tudi okuženo območje, s polmerom najmanj 3 kilometre, in ogroženo območje, s polmerom najmanj 10 kilometrov, kjer se prepovejo premiki domačih prašičev in njihovih proizvodov iz in na gospodarstva. Znotraj območij se bodo v rejah domačih prašičev redno opravljali klinični pregledi in diagnostične preiskave,« je razložil Jernej Bartol.
Bolezen prinaša tudi veliko gospodarsko škodo
V kolikor bi do žarišč bolezni tudi pri nas prišlo, posledic ne bi čutili le prašičerejci. Spletni medij N1 info je že pred časom poročal, da bi izbruh bolezni pri nas lahko imel velike posledice na gospodarskem področju, saj se denimo okuženo območje ne zapre le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje …
Poleg tega bi velike posledice nosila mesno-predelovalna industrija. »Dokler afriške prašičje kuge ni v državi, ta nikakor ne more vplivati na mesno-predelovalno industrijo, zagotovo pa je potrebno, in to Uprava za varno hrano dela že od pojava te bolezni v Evropi, uvajati in kontrolirati vse preventivne ukrepe pred boleznijo,” na vprašanje o možnih posledicah v tej braži odgovorja Ahčinova.
Slovenija sicer velja za deželo z butično prašičerejo, saj največ kmetij redi od enega do dva prašiča, skupno na slovenskih kmetijah zraste okoli 220.000 prašičev letno. A približno 60-odstotkov prašičjega mesa še uvozimo. Po besedah Ahčinove naši mesni predelovalci zaenkrat niso imeli težav z uvozom zaradi razmaha te bolezni, saj kot pravi, niso odvisni od prašičereje na Hrvaškem.
Če pa je kateri pridelovalec živali ali meso uvažal iz območij, ki so sedaj zaprta, pa je moral nabavo preusmeriti v druge evropske države. Izpostavlja, da bi bila odveč bojazen za varnost prašičjega mesa za uživanje: »Zaradi afriške prašičje kuge v Sloveniji nismo imeli še nobenega problema v povezavi z mesom. Zagotovo so pomisleki, a v okuženih območjih in varovanih območjih se prodaja ustavi.« Poleg tega gre vse meso skozi kontrole. Zaupati moramo tudi našim rejcem, ki uvažajo živali za nadaljnjo rejo, saj so tudi njihovi tokovi pod nadzorom, pravi.
Tudi kmetje upajo, da do najhujšega ne bo prišlo, še vedno priporočajo preventivo
Naši kmetje upajo seveda, da do takšne situacije, kot jo imajo na Hrvaškem, ne bo prišlo. »Seznanjen sem z dogajanjem na Hrvaškem, ki je prava katastrofa. Nisem prav posebej razmišljal o verjetnem izbruhu pri nas, upamo pa lahko samo, da do tega ne bo prišlo,« nam je dejal Marko Kunej s kmetije na Gorjanah nad Podsredo, kjer letno zredijo okoli 40 prašičev, ki jih predelajo v mesnate in suhomesnate izdelke, ukvarjajo pa se tudi s postrežbo na raznih dogodkih in praznovanjih. »Sicer že zdaj vse zakole za nas opravijo v klavnici, tako da so vse živali tudi pregledane in doslej je bilo vse v redu,« je o zagotovljeni neoporočenosti njihovih izdelkov dejal Kunej. Pri Kunejevih imajo sicer prosto rejo, pašniki so bili ograjeni že pred državnim ukrepom o obveznih ogradah kot preventivnega ukrepa pred izbruhom afriške prašičje kuge.
Kako se izogniti prašičji kugi
Afriška prašičja kuga se naglo širi iz vhoda Evrope na zahod. Bitko z boleznijo bijejo tudi prašičerejci v Srbiji ter Bosni, izbruhe bolezni so zabeležili tudi v sosednjih Italiji in na Madžarskem. Število novo odkritih primerov afriške prašičje kuge zdaj na Hrvaškem upada, potrditve novih primerov bolezni niso imeli že od zadnjih dni v novembru, tudi najbližje nam, v hrvaškem Zagorju za zdaj še niso odkrili te bolezni. Praksa sicer kaže, da število primerov okuženih prašičev doseže višek v poletnih mesecih, tveganje za vnos in širjenje pa se še poveča zaradi večjega števila potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prenašajo meso in mesne izdelke, ki izvajajo iz okuženih območij domačih in divjih prašičev.
Veterinar Jernej Barotol iz veterinarske postaje Tačka Šmarje pri Jelšah pa ob tem dodaja, da tudi »čas kolin« predstavlja veliko tveganje za širjenje bolezni, saj gre za veliko prenosov mesa in mesnih izdelkov.
Zagotovitev ali je večja možnost za okužbo na večji farmah ali na kmetijah z nekaj prašiči ni, Bartol pravi, da so najboljši ukrepi pri rejcih veterinarjih in ostalih, da preprečijo vnos in prenos bolezni med rejami. To pa najučinkoviteje naredimo tako, da upoštevamo biovarstvene ukrepe, in sicer, da pri delu z živino uporabljamo zaščitno obutev in obleko in poskrbimo za razkuževanje, skrbimo za čistočo in higieno ter omejimo dostop nepooblaščenim osebam na dvorišče oziroma v hleve s prašiči.
Previdnost velja tudi pri nakupu živali, priporoča se tudi namestitev razkuževalnih dezbarier pred hleve, poskrbeti pa je treba , da ne pride do stika domačih prašičev z divjimi. Priporočajo, da iz drugih držav ne prinašamo mesa in mesnih izdelkov, ki bi lahko pristali kot hrana za prašiče.
