Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Tabor mladine iz GZ Šentjur v Osilnici


tabor osilnicaMentorji iz Gasilske zveze Šentjur so odpeljali 36 otrok na tabor gasilske mladine v Osilnico. Med njihovim bivanjem ob reki Kolpi so doživeli marsikaj zanimivega. Po končanem taboru so nam poslali zanimivo poročilo, ki si ga lahko preberete v naslednjih vrsticah.

… Juhej…na tabor gremo…in to na prečudovito Kolpo. No, pa da vidimo kakšne dogodivščine nas čakajo na prvem gasilskem taboru mladine GZ Šentjur.

Kar 36 otrok in 10 mentorjev se je pognalo dogodivščinam naproti. V četrtek, 15. julija, smo se naložili na avtobus in se odpeljali proti Dolenjski. Pot nas je vodila proti Ljubljani, nato proti Kočevju, kjer nas je pričakal pravi kočevski medved. Olepšale so ga mini koze, mini pujsi, ki so se kopali in valjali v blatnem jacuziju. Ogledali smo si še račke, mini kokoške, pave, purane in se okrepčali s hladno pijačo in z velikim sendvičem.

Poseben izziv – torta

Pot nas je vodila ob reki Kolpi, kjer smo z velikim pričakovanjem prispeli v majhno občino Osilnica. Tam so nas že pričakali gostoljubni gostitelji in po namestitvi v sobe smo odhiteli na večerjo. Naslednji dan je bil zelo natrpan, a kljub temu so otroci bedeli dolgo v noč. Zjutraj se je že začela prva aktivnost – lokostrelstvo in vzporedno gasilski kviz ter značka, ki smo jih uspešno opravili. Da so se mali možgančki malce sprostili in telesa ohladila, smo se veselo okopali v reki Kolpi. Za eno izmed mentoric, Lidijo Kundih, pa so pripravili zanimivo presenečenje, kar jo je še posebej presenetilo. Dobila je nalogo, da do večerje v domači kuhinji pripravi dobro torto za vse nas. Pomagala ji je Sanja Žerak, ki se tudi odlično znajde v kuhinji. Mislite, da jima je uspelo? O pa jima je in to zelo! Torta je bila tako odlična, da smo si jo zaželeli še naslednji dan.

Da so nam večeri prijetno minevali, je poskrbel naš DJ Denis Kukovič, ki nas je z dobrim izborom glasbe spravil na plesišče, šli smo se tudi karaoke, kjer so punce in fantje pogumno prepevali.

Dvoboj med “črnimi” in “rdečimi”
V soboto je bil naš urnik precej natrpan, a hkrati zelo zanimiv. Najprej se je skupina »rdečih« otrok udeležila poligona, ki smo ga pripravili gasilci in je bil sestavljen iz izredno zanimivih nalog, skupina »črnih« otrok pa se je spopadala s težavami preživetja v naravi. Naučili so se kako izdelati lok, uloviti »zajčka« in izdelati varno zavetje v naravi. Sledilo je kosilo za obe skupini in po kosilu zopet nove aktivnosti. Ena skupina se je spopadala z navpično steno (s plezanjem) in pri tem je potrebno poudariti, da so se otroci odlično odrezali in v večini splezali kar do vrha. Druga skupina pa se je podala v reko Kolpo, kjer so se učili veslati. Aktivnostim še ni bilo konca, sledilo je drugo presenečenje, tokrat za vse otroke in mentorje. Pripravili smo poseben poligon, ki je bil sestavljen približno tako: najprej nas je Aleš Guzej poškropil z vodo iz gasilske cevi, otroci so v strahu, da ne bi preveč mokri hitro stekli proti tunelčku iz folije v katerem pa je bil pepel. Na drugi strani tunela so prišli majhni dimnikarčki … Tuširali smo se kar z vodo iz bližnjega hidranta in nato smo še vsi preizkusili delovanje Turbomatic ročnika. Po želji smo igrali mali nogomet na travi  ali ročnega v prostoru, kjer je Denis skrbel za glasbo, nekateri smo se zaposlili s tenisom in spet drugi z badmintonom, skratka družabnih iger kar ni zmanjkalo. Noč se je kmalu prevesila v novo sveže jutro in po zajtrku smo se igrali igre Petra Klepca. Poudarek je bil na timskem delu in pri prvi igri so se otroci kar malce lovili. Stali smo na dolgem hlodu in prvi je moral priti mimo vseh udeležencev ne da se dotakne tal. Pri tem se je štel čas in seštevek na koncu je pripomogel k zmagi. Igrali so še 6 različnih iger, vendar je bil na koncu rezultat neodločen. Za zmago so vlekli vrv in na koncu so rdeči »potegnili« črne.

Čas je mineval in po kosilu je sledilo še zadnje dejanje: podelitev priznanj in medalj. Otrokom smo se zahvalili za njihovo lepo obnašanje in potrpežljivost z mentorji. Upamo, da bomo tudi v prihodnjih letih z novo skupino otrok prav tako dobro sodelovali.  

Mentorji GZ Šentjur

Narava v tem koncu Slovenije je res
čudovita, čeprav v ranem jutru v meglico še skrita,
ko sonce poletno s toplimi žarki predre,
se kapljice rose v nov dan zaiskre.

Sonce, voda ,pesek, zrak
in do Kolpe le še korak
otrok otroku se smeji
ker se vode prav nihče ne boji, mokre so cunje in mokri smo vsi
pa kaj čmo, to so OTROŠKE RADOSTI!

Lica mentorjev so nasmejana,
Osilnica vsa je gasilsko obdana,
družba otrok ja vsa razigrana
Ko v hotelu smo se namestili.
za skupni žur se domenili,
že čaka nas nekaj novih zabav
Zato kar brž-prav lep gasilski pozdrav!
                         
L.K.