V letošnjem letu mineva 100 let od ustanovitve Čebelarskega društva Rogaška Slatina. Visoko obletnico je okoli 45 članov družine proslavilo v minulem sobotnem popoldnevu v družbi visokih gostov. Ob prijetnem kulturnem programu so spomnili tudi na dosežke mnogih generacij čebelarjev, ki so zaslužne, da društvo obeležuje prvo stoletje delovanja.
Lep dogodek v počastitev 100-letnice delovanja čebelarske družine Rogaška Slatina so v sobotnem popoldnevu pripravili v Kulturnem centru Rogaška Slatina. Gostitelj, predsednik Čebelarske družine Rogaška Slatina Uroš Stojan, je na slovesnosti med drugim izpostavil ključne dogodke iz zgodovine delovanja družine ter o današnjem delu dejal:
»V sedanjem času člani društva sodelujemo pri vseh akcijah, ki jih pripravlja Čebelarska zveza Slovenije. To so obiski na čebelarskem prazniku, udeležba na čebelarskih posvetih, vsako leto pripravimo dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov, sodelujemo na slovenskem tradicionalnem zajtrku oz. na dnevu slovenske hrane v vseh šolah in vrtcih naše občine. Sprejemamo pa tudi učence šol v naših čebelnjakih, kjer jim razkažemo skrivnostni svet čebel. Večkrat se predstavimo z zapisi v lokalnem časopisu Rogaške novice. Od leta 2008 imamo vsako leto na začetku meseca decembra zahvalno Ambroževo sveto mašo v naši farni cerkvi. Po sveti maši imamo srečanje čebelarjev in njihovih družinskih članov. Na predlog gospoda Branka Padžana od leta 2009 vsako leto na občnem zboru podelimo društveno priznanje za najbolj prizadevnega čebelarja v letu,« je izpostavil Stojan. Društvo danes šteje 45 članov, ki na območju občine oskrbujejo več kot 1.000 čebeljih družin. V prihodnosti bi si v društvu želeli še več aktivnosti usmeriti v izobraževanja, radi bi po šolah izvajali čebelarski krožek ter poskrbeli za postavitev šolskega čebelnjaka.
Brez povezovanja slovensko čebelarstvo ne bi bilo tako cenjeno
Čebelarjem so se ob tem poklonili tudi osrednji gostje prireditve. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je med drugim dejal, da čeprav je čebelarstvo na videz individualna panoga, je za njen obstoj ključno sodelovanje čebelarjev.
»Napaka soseda se lahko pozna tudi v našem čebelnjaku. Prav zato so se pred sto in več leti čebelarji pričeli povezovati v čebelarska društva, saj so vedeli, da brez sodelovanja ni obstoja čebelarstva,« je izpostavil ter dodal, da slovensko čebelarstvo brez sodelovanja čebelarjev, brez širjenja znanja od enega do drugega čebelarja ne bi bilo tako prepoznavno. Spomnil je tudi na 250. obletnico smrti najslovitejšega čebelarja Antona Janše, ki je znanje slovenskih čebelarjev ponesel vse do Dunaja. Posebej je še pozdravil pobudo slatinskih čebelarjev za postavitev šolskega čebelnjaka in izvajanje čebelarskih krožkov v šoli, kajti, kot je dejal, je mlajšim generacijam potrebno predstavljati pomen čebelarstva.
Župan Občina Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič pa je ob jubileju čebelarjem dejal, da njihovo delo tudi na občini spoštujejo in cenijo.
»Trudimo se, da bi v čim večji meri upoštevali predloge, ki prihajajo iz čebelarske društva, sploh takrat, ko so slabe letine, ko potrebujete pomoč pri nakupu sladkorja, ko gre za zasaditev medovitih rastlin, ko se srečamo na tradicionalnem zajtrku, ko vas spremljamo na različnih predstavitvah, kjer promovirate in predstavljate svoje delo in čebelarstvo na našem območju,« je dejal. Ob jubileju jim je podelil darilo, in sicer je občina prevzela del stroškov njihovega praznovanja.
Kulturniki pripravili lep program
Kulturni program so pripravili Moški pevski zbor Rogaška Slatina, ki je uvodoma zapel tudi slovensko in čebelarsko himno, otroci iz vrtca Izvir Rogaška Slatina, učenci II. osnovne šole Rogaška Slatina, citrarka Barbara Kobula ter člani Folklorne skupine Minerali.
Najzaslužnejšim čebelarjem so se poklonili s podelitvijo visokih odlikovanj. Bronasti znak Antona Janše so prejeli najstarejši član društva Marjan Strmšek, Tomi Koštrun in Uroš Stojan, srebrnega pa Dejan Tadej Posl.
S
lavnostno akademijo so obiskali tudi številni gostje. Ob že prej omenjenih tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf, slatinski podžupan Janez Božak, ravnateljice osnovnih šol in vrtca ter številni predstavniki sosednjih in prijateljskih čebelarskih društev, tudi predstavniki pobratenega čebelarskega društva Turnišče pri Ptuju. Gostje so ob zaključku zbrali tudi nekaj besed v počastitev visoke obletnice delovanja slatinskih čebelarjev ter jim ob tem izročili spominska darila.
Prireditev je povezovala Katja Žolgar, ki je ob koncu občinstvo povabila, da skupaj z nastopajočimi program sklenejo s prepevanjem Slakove pesmi Čebelice. Slatinski čebelarji so obiskovalce pogostili z medenjaki in medico ter jih povabili tudi na ogled bogate čebelarske razstave v Mestni galeriji, ki so jo pripravili ob 100-letnici delovanja društva.
Ponosni na svojo preteklost
Bogata tradicija čebelarstva v Rogaški Slatini se je pričela pisati leta 1923 z ustanovitvijo Čebelarske podružnice za Slovenijo Rogaška Slatina. Zapisnik prvega ustanovnega zbora se ni ohranil, prvo datacijo o društvu pa je zaslediti že decembra istega leta, ko so se čebelarji zbrali na občnem zboru v gostilni pri Tirolcu. Društvo je tedaj štelo sedem članov, že naslednje leto je v društvu delovalo 32 članov. Kot navajajo viri, so takrat organizirali predavanja, veselice in srečelove. Z zbranimi sredstvi so nakupili potrebno orodje in opremo, ki so jo posojali članom na terenu in jim tako pomagali pri čebelarjenju. Večji premik pri delovanja društva sledi v letu 1927, ko so kupili prvi AŽ panj, na katerem so se čebelarji učili čebelarjenja.
Nadaljnje spominjajo, da je društvena čebelarska dejavnost med vojnim obdobjem zamrla, veliko čebeljih družin pa je v tem času tudi propadlo, saj niso imele gospodarjev, kajti fantje in možje so bili poklicani v vojno. So pa kot svetlo točko tega obdobja omenili, da kljub pozivom, da predajo dokumentacijo društva fašističnim oblastem, tega niso storili, tako so se dragoceni zapisi o čebelarski dejavnosti v Rogaški Slatini tudi ohranili.
V povojnih letih so delovanje društva zopet oživili. V sedemdesetih in osemdesetih letih se je povečalo tudi število članov, beležili so kar 65 pripadnikov čebelarski družini. V tem času so se tudi ukvarjali z izzivi spopadanja s čebeljim zajedavcem varojo in skupno nabavo sladkorja za krmljenje, sicer pa so vsako leto organizirali tudi predavanja in izlet po bližnji in daljni okolici, deloval je tudi čebelarski krožek, ki ga je vodil Martin Tovornik in kasneje Silvo Posl.
Kot ključne dogodke v društvenem delovanju je njihov predsednik Uroš Stojan izpostavil še pridobitev društvenih prostorov, društveno dejavnost so razširili do organizacije več predavanj v namen izobraževanja čebelarjev, pripravljali so delavnice pri čebelnjakih, skrbeli za sajenje medovitih rastlin, svojo dejavnost pa predstavljali tudi v lokalnem časopisu, več članov pa se je tudi poklicno usposabljalo. Leta 2003 ob 80-letnici društva so razgrnili društveni prapor in izdali brošuro o zgodovini delovanja društva s predstavitvijo čebelarjev. Za prelomno štejejo tudi leto 2010, ko so prejeli občinsko priznanje. V tem času so podpisali tudi listino o pobratenju s čebelarskim društvom Turnišče pri Ptuju, s katerim se vsakoletno srečujejo. V letu 2013, ob 90-letnici delovanja, jim je Čebelarska zveza Slovenije podelila najvišje čebelarsko priznanje, priznanje Antona Janše I. stopnje.
Leto si bodo zapomnili po eni izmed najslabših letin v svoji zgodovini
Sicer je letos za čebelarje zelo težko leto, saj jim je prezgodnja pomlad, spomladanska pozeba ter daljša obdobja hladnega in deževnega vremena na začetku pašne sezone vzela dobršen del pridelka, kot je izpostavil Boštjan Noč, pa čebele brez krmljenja v pašni sezoni niti ne bi preživele.
Tudi slatinski čebelarji pomnijo eno izmed najslabših čebelarskih let: »Letošnja letina je bila zelo slaba, lahko bi rekli celo katastrofalna. Slovensko povprečje donosa po panju je nekje 2 kilograma in po zapisih naj v zadnjih sto letih ne bi bilo tako slabe letine. Pri nas imamo zelo razgiban teren, smo pa ocenili, da je bili v povprečju donos nekje do 5 kilogramov na panj. Cvetličnega medu je bilo le za vzorec, nekaj malega akacijevega, nekaj pa še gozdnega,« je povedal predsednik Uroš Stojan.
Predsednik ČD Rogaška Slatina Uroš Stojan o zgodovini društva:
Delček kutlurnega utripa s prireditve predstavljamo v spodnjem videoposnetku. Vabljeni k ogledu.
In še fotogalerija:
/
