Včeraj je bilo v Dobju slavnostno, saj so na trgu pred občinsko stavbo pripravili slavje ob njihovem 11. občinskem prazniku, ki ga obeležujejo v spomin na 22. julij 1999, ko so prvič v zgodovini postali občina. V nagovoru kakšni četrtini sicer 1000-glave občine je “oče” Občine Dobje župan Franc Salobir povzel dogajanja v zadnjem letu in napovedal prihodnje pridobitve med katerimi omenimo preureditev stare šole v turistnično-informacijski center ter muzej, obeta pa se tudi gradnja doma starejših.
Podelili so tri občinska priznanja, ki so jih namenili Bojanu Gučku za projekt Kozjanska domačija, Mariji Plemenitaš za izdajo knjižnega prvenca in umetniško ustvarjanje ter Anici Gradič za vodenje društva upokojencev. Zlate plakete so prejeli Franci Leskovšek mlajši za delo v gasilstvu, Uroš Horjak za uspehe v motokrosu ter Silva Antlej za delo na humanitarnem področju. Nagradili so tudi najuspešnejše učenke tamkajšnje osnovne šole, in sicer Julijo Šmid, Kajo Rabuza, Sanjo Bobek Hrastnik in Špelo Trupej.
t/f/v: bR
*Na fotografiji z leve Franc Salobir, Uroš Hrojak, Franci Leskovšek ml., Silva Antlej, Anica Gradič in Bojan Guček
V nadaljevanju si oglejte videoinserte nagovorov in nastopov, pridobili pa smo tudi obrazložitve za prejemnike priznanj.
Priznanja Občine Dobje
Bojan Guček iz Gorice pri Dobjem je v zadnjih letih iz dveh propadajočih kozjanskih bajtic zgradil projekt Kozjanska domačija, ki postaja prepoznavni znak Dobja. Kozjanska domačija je neke vrste muzej na prostem, ki ga zaenkrat tvorita dve obnovljeni kozjanski hiški. Veliko napora je bilo vloženega v ohranitev izvorne podobe, da sta postali pomembna spomenika kulturne dediščine. Ker pa so danes gostje vse bolj zahtevni in se ne zadovoljijo samo z ogledom, pa Kozjanska domačija ponuja tudi prenočišče, domačo hrano in pijačo, po želji pa tudi kulturni program. Lansko leto je Bojan na Kozjanski domačiji izvedel projekt Teden domačih obrti in običajev, s katerim mu je uspelo k sodelovanju privabiti večje število starejše in mlajše generacije Dobjank in Dobjanov. Obisk in odzivi so bili zelo pozitivni in odmevni.
Mariji Plemenitaš so bili darovi pisanja, risanja, oblikovanja in ustvarjanja položeni v zibelko. Kljub delu na kmetiji, materinstvu petim hčeram, gospodinjstvu in natrpanem vsakdanu se je leta 2002 pridružila Literarnemu društvu Šentjur in že prva zgodba v njihovem zborniku ji je prinesla pohvalo in nagrado za najboljšo zgodbo. Na državnem tekmovanju piscev seniorjev se je leta 2003 uvrstila med najboljše pisce seniorje, enak uspeh je ponovila leta 2008. Na razpisu RTV Slovenija se je leta 2008 njena zgodba uvrstila med 10 najboljših zgodb cele Slovenije. Zgodba Nečisti greh pa je bila prebrana v literarnem nokturnu na RA Slovenija. S svojimi zgodbami sodeluje v lokalnih časopisih, zbornikih drugih lit. društev in Kmečkem glasu. Marija ustvarja tudi unikatne jaslice in z njimi sodeluje na razstavah, predstavljene so bile tudi v reviji Unikat ter v televizijskih oddajah. Prejela je tudi nagrado za najizvirnejšo novoletno čestitko. Ljubo ji je tudi ljudsko izročilo, o katerem rada spregovori na lokalnih radijskih postajah. Konec leta 2008 pa je izdala knjigo spominov na otroštvo, z naslovom Ko spregovorijo ptice. Njeni spomini v knjigi so bogati, pisanje pa tekoče in ljubeznivo, čeprav opisuje običajne ljudi in vsakodnevna opravila podeželskega življenja. Knjiga s svojim prevladujočim optimističnim tonom pomirja in notranje harmonizira, saj izžareva vero v dobroto ljudi in ima razvidno dimenzijo potrjevanja življenja kot zastonjskega božjega daru. Marija bo v bližnji prihodnosti izdala drugo knjigo, ki bo vsebovala zgodovino dobjanske fare od njenega nastanka do smrti župnika Milana Zdolška.
Anica Gradič je ustanovna članica društva upokojencev Dobje. Že leta 2004 je pričela z aktivnostmi za ustanovitev tega društva in prevzela delo predsednice, kar opravlja še danes. Člane društva upokojencev spodbuja k različnim aktivnostim in tudi sama sodeluje na vseh področjih. V društvu vodi projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma in se redno udeležuje vseh izobraževanj in posvetov. Uspešno se je vključila v delo Združenja upokojencev Kozjansko, kjer je organizirala kar dve prireditvi, ki sta ponesli lepe vtise iz Dobja po širšem območju Kozjanskega. Kot predsednica je znala povezati in aktivirati številne sodelavce, da so zavzeto pristopili k delu. Sad tega dela je lepo urejena društvena soba v stari šoli, sodelovanje na prireditvah izven občine in pa tudi skrb za socialno ogrožene. Vse delo temelji na prostovoljstvu, saj so proračunska sredstva zelo omejena.
Zlate plakete Občine Dobje
Silva Antlej je dolgoletna predsednica Občinskega odbora Rdečega Križa Dobje in na tem področju že več let predano dela. V tem času je znala k delu pritegniti številne sodelavce. Vsako leto organizirajo srečanje starostnikov, skrbijo za socialno ogrožene občane, veliko časa namenijo pridobivanju in razdeljevanju pomoči najbolj potrebnim, vedno si vzame čas za obiske starejših občanov ob življenjskih jubilejih, prav tako obiskuje naše starostnike v domovih za ostarele. Nikoli ne odreče pomoči pri delu župnijske skupnosti in je zanesljiva sodelavka pri organizaciji različnih aktivnosti.
Franci Leskovšek mlajši se s prostovoljnim gasilstvom ukvarja že preko 20 let. Pred tremi leti je prevzel poveljstvo PGD Dobje, ki združuje 96 članov. Aktiven je tako v primerih naravnih nesreč, oskrbe občinskega vodovoda s pitno vodo, kakor tudi na področju tekmovanj in sodelovanj z ostalimi gasilskimi društvi na vseh področjih. Vse to zahteva precej prostega časa, odrekanj in dobre volje. S svojim načinom dela je k aktivnemu sodelovanju v PGD Dobje uspel privabiti tako mlajše člane, kakor tudi veterane, zaradi česar so se lahko letošnjega občinskega tekmovanja v Šentjurju udeležili z osmimi ekipami, kar je največ do sedaj in največ med društvi. Vrnili so se s štirimi usvojenimi pokali. To predstavlja lep dosežek za našo občino in kaže na dobro usposobljenost naših prostovoljnih gasilcev.
Uroš Horjak je vzoren študent tretjega letnika radiologije na Fakulteti za zdravstvene vede v Ljubljani, poleg tega pa dosega izjemne dosežke v motokrosu, s katerim se je profesionalno začel ukvarjati leta 2007. V zadnjih letih dosega v motokrosu v razredu R2, pod okriljem kluba TRK Tajfun Šport, na motorju znamke Suzuki vidne rezultate. V sezoni 2007 je dosegel tretje mesto, v sezoni 2008 se zaradi poškodbe tekem ni mogel udeleževati, vendar je premor uspešno nadoknadil v letu 2009, saj je na slovenskem prvenstvu enkrat zmagal, enkrat je usvojil 2. in enkart 3. mesto. Na avstrijskem prvenstvu pa je istega leta dosegel 2. in 3. mesto. V letošnji sezoni 2010 pa je bil zopet zelo uspešen, saj je enkrat zmagal, enkrat je bil 2. In enkrat 3. Po treh dirkah pa je prevzel vodstvo v skupnem seštevku l. 2010. Vendar sezone še ni konec: za cilj si je postavil, da postane prvak razreda Open R2, v kar vlaga velike napore. Uroš ima nedvomno talent, za vidni uspeh pa je potrebno vložiti ogromno dela in finančnih sredstev. Trenutno je njegova športna kariera odvisna predvsem od lastnega dela in podpore staršev. Motokros je namreč šport, ki je fizično in finančno zahteven in naporen. Za uspeh je potrebno pretrpeti veliko padcev, poškodb in odpeljati veliko borbenih tekem. V enem izmed intervjujev je tudi sam povedal, da se ni nihče rodil športnik in da je za vsak rezultat potrebno trdo garati. Seveda pa je uspeh v tem športu bolj kot kje drugje odvisen od financ.
