Na današnji dan se je leta 1838 v Šmarju pri Jelšah rodil Franc Skaza, tiskar in gospodarstvenik. Umrl je 21. julija 1892 v Šmarju pri Jelšah.
Franc Skaza se je rodil kot tretji otrok Franca Jakoba Skaze in Johanne, rojene Vodopivec, ki sta bila gostilničarja in veleposestnika v Šmarju pri Jelšah. Že v mlajših letih je Francu oče vcepil izjemen odnos do slovenstva, saj je bil tudi sam politično aktiven. Po očetovi smrti je Franc podedoval posest in gostilno ter se leta 1863 poročil s premožno Ano Ratej, ki je v zakon prinesla bogato doto. S prostranim zemljiščem in veliko nepremičninami je nastala močna veleposestniška družina Skaza. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Ana, Franc, Sofija, Götfrid in Aleksander.
Rodoljub in mecen Franc Skaza, ki je ob koncu 19. stoletja v Šmarju pri Jelšah pustil poseben pečat v slovenskem narodnem pomenu, je s svojim političnim vplivom in finančno stabilnostjo v Šmarju povzročil velik družbeni preobrat. V njegovo hišo, ki je za Slovence zgodovinskega pomena, so zahajali pomembni slovenski rodoljubi tistega časa, dr. Josip Vošnjak, Anton Aškerc, Anton Martin Slomšek, Valentin Orožen, Anton Tomšič, Valentin Zarnik in Josip Juraj Strossmayer, nekatere od njih je dal upodobiti na steno v veži. Prav tam so lastnik Franc Skaza, šmarski trgovec Hugon Tančič in notarski koncipient Franc Rapoc iz Maribora leta 1871 ustanovili komanditno družbo, ki je dobila koncesijo za prvo slovensko tiskarno v Mariboru, Narodno tiskarnico F. Skaze in drugov, kjer so tiskali časopis Slovenski narod. Z ustanovitvijo tiskarne si je Franc Skaza pridobil še večji ugled in družbeno politični položaj ter nadaljeval s svojimi projekti. Leta 1871 je dosegel, da je bilo Šmarje pri Jelšah povzdignjeno v trg in s tem dobilo posebne upravne funkcije ter postalo upravno središče Obsotelja in Kozjanskega vse do danes. Kot zvesti rodoljub se je zavzemal tudi za izobraževanje slovenskega kmečkega prebivalstva, predvsem za odpravo nepismenosti in uvedbo nove večje šole. Zato je leta 1873 brezplačno podaril zemljišče in sofinanciral projekt za izgradnjo nove šole, ki je imela 5 razredov. Leta 1884 je postal prvi šolski nadzornik. Leta 1887 pa je skupaj z Antonom Aškercem in nadučiteljem Francem Jurkovičem dosegel, da se je v šoli uveljavil učni jezik slovenščina. Bil je pobudnik in sovlagatelj izgradnje sodišča v Šmarju pri Jelšah leta 1875, h kateremu so spadali tudi zapori. Šmarje je z izgradnjo nove stavbe postalo tudi sedež okrajnega sodišča, pošte, orožniške postaje in okrajnega davčnega urada. Pošta, ki je v Šmarju delovala že od leta 1850, je bila v njegovi lasti. Bil je tudi centralni krajevni poštar, upravnica pošte pa je bila njegova žena Ana. Leta 1880 je sodeloval pri ustanovitvi požarne brambe v Šmarju. Eden od mnogih pomembnih projektov Franca Skaze, ki je pomenil velik razmah kulturnega življenja v Šmarju, je bil leta 1883, ko mu je v družbi Antona Aškerca in nadučitelja Franca Jurkoviča uspelo ustanoviti čitalnico, ki je postala osrednji prostor ustvarjanja in druženja šmarskih intelektualcev ob koncu 19. stoletja. Že v sedemdesetih letih se je skupaj z dr. Josipom Vošnjakom zavzemal za ustanovitev hranilnice in posojilnice, ki pa je bila v Šmarju ustanovljena leta 1892, v letu njegove prezgodnje smrti.
Dr. Josip Vošnjak, ki je bil zdravnik v Šmarju pri Jelšah od 1870 do 1872, je v svojih Spominih o Francu Skazi zapisal: »Bil je ljubezniv, dobrosrčen človek, po vsem okraju priljubljen, pri tem iskren narodnjak, pripravljen k vsakim žrtvam za narodno stvar«.
Prispevala: Mateja Žagar
Vir: Kamra.si
