Na zadnjo nedeljo v januarju je do zadnjega kotička v Kozjem napolnilo sejno sobo zanimanje za predstavitev magistrskega dela Ize Šentjurc, z naslovom Življenje na trgu – Idejna zasnova prenove Novega trga naselja Pilštanj v občini Kozje. Predstavitve, ki jo je organiziralo Turistično društvo Pilštanj, se je med drugim udeležil tudi poslanec Anton Šturbej.
Kot je nam je zapisala Iza Šentjurc jo je na predstavitvi pozdravilo blizu 40 ljudi. Najprej je spregovorila predsednica TD Pilštanj, dr. Andreja Kozmus, nato pa je sledila predstavitev magistrskega dela. Pozitivno mnenje o prenovi je podala tudi županja Občine Kozje, Milenca Krajnc.
Med udeleženci predstavitve se je razvila zanimiva debata o pomembnosti prenove naselbinskega spomenika Pilštanj. Vsak izmed njih ima z naseljem poseben odnos in morda tudi drugačen pogled na ponovno oživitev kraja. Zagotovo pa je pogovor povezovala enotna misel o tem, kako zelo nujna je prenova in ohranitev zdaj že propadajoče arhitekturne dediščine Novega trga na Pilštanju.
O Pilštanju
Šentjurc pripoveduje, da o bogati zgodovini kraja, ki sega vse od 12. stoletja pričajo ruševine gradu Pilštanj in drenskega gradu, cerkev sv. Mihaela, ki je bila nekoč pomemben sedež prafare v regiji in ohranjeni sramotilni steber, ta je bil v poznem srednjem veku del sodnih procesov na trgu.
Trgovske poti pa so se z razvojem železnice in drugih glavnih prometnic, ki so obšle Kozjansko, preusmerile. Ko so v 2. polovici 19. stoletja preložili cesto iz Novega trga v dolino Bistrice, je njegovo poslovno življenje v velikem delu zamrlo. Danes na Novem trgu živi devet ljudi, stalno je torej naseljenih le še šest hiš.
V Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Šmarje pri Jelšah, Ur.l. RS* (16.03.1990-20.06.1991), št. 35/90-1826 so leta 1990 Novi trg naselja Pilštanj razglasili za naselbinski spomenik. V istem odloku so za profano stavbno dediščino razglasili tudi štiri stanovanjske hiše znotraj naselbine, za sakralno stavbno dediščino cerkev Sv. Mihaela ter ostanke Gradu Pilštanj in Drenskega gradu označili kot ruševine profane stavbne dediščine.
Šentjurc je na predstavitvi med drugim sporočila: »Naloga je izdelana pod mentorstvom izr. prof. mag. Polone Filipič Gorenšek in somentorstvom prof. Janeza Koželja. Osredotoča se predvsem na izbrano profano stavbno dediščino, hišo z naslovom Pilštanj 14, danes imenovano Regvadova hiša. Zgrajena je bila leta 1863, v njej pa so se nekoč nahajali trgovina, policija in pošta. Zaradi svoje izpostavljene slemenske lege, razvite tlorisne členitve, bogate profilacije fasade, kupolastih obokov v pritličju stavbe in ostalih konstrukcijskih lastnosti, je danes prepoznana kot pomemben del pretekle graditeljske kulture kozjanske krajine. S prenovo hiše bi preprečili propadanje arhitekturne dediščine, prostore pa namenili javnim vsebinam, kot so dogodki lokalnih skupnosti in mladinskemu turizmu z možnostjo začasnih nastanitev. Moje magistrsko delo na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani je bilo povod za akcijo Rešimo Pilštanj!, ki nagovarja prebivalce občine Kozje, prebivalce KS Lesično in navsezadnje lokalno upravo, da je skrajni čas za premislek o strategiji celostne oživitve Novega trga na Pilštanju. Sistemsko prenovo pa je mogoče izvesti le z vključitvijo interdisciplinarnih strok že na samem začetku projekta, odprto javno razpravo in ustrezno politiko lokalne uprave.«
