Pred mesecem dni se je na le 14-kilometrsko traso šentjurskega Majskega kroga iz športnega parka odpravilo lepo število kolesarjev, ki jih je vso pot spremljal tudi podžupan Jože Korže.
Pri projektu so sodelovali še občine Celje, Slovenske Konjice, Štore, Vojnik in Žalec, tako da se je na cilju pri CityCentru zbralo okrog tisoč kolesarjev, ki so za 15 EUR prijavnine prejeli nahrbtnik z napitkom in sponzorskimi obvestili, porcijo golaža in možnost, da so izžrebani za kakšno nagrado.
Občina Šentjur je prireditev podprla, varnostna navodila pa so npr. dajali celjski kolesarji. Samo od sebe se torej ponuja vprašanje, da bi lahko to izvajala npr. sorodna organizacija iz naših logov, ki bi tudi sicer skrbela za organizirano rekreativno kolesarjenje, ki je zelo priljubljeno. Poleg tega so razne prijavnine preko društev na prireditvah običajno cenejše, lažje je najti somišljenike za kakšen kolesarski izlet itd.
Kdo se bo opogumil?
Organizirano kolesarsko aktivnost na Šentjurskem beležimo v predosamosvojitvenem obdobju, kasneje pa je krajši čas deloval Kolesarski klub Šentjur, ki mu je predsedoval sedanji občinski svetnik Sebastjan Jaklič. Študentski klub mladih Šentjur je svojčas pripravil tekmovalni vzpon na Resevno, pred kratkim pa je rekreativno kolesarsko druženje v Dramljah pripravil Boštjan Golež. V Dobju imajo registriran ZRAKK – zabavno rekreativni amaterski kolesarski klub, ki je npr. ob prvem maju izvedel kolesarjenje na Lisco. Zelo zanimiv je projekt Janka Pušnika »Od gasilskega doma do gasilskega doma«, kjer bodo na dan državnosti kolesarji na 50 ali 100 km razdalji za 10 EUR prispevka obredli vso občino.
Vsekakor čas, da se zainteresirani udeleženci kaj pomenijo na temo organiziranega kolesarstva na Šentjurskem. Prav tako pa bilo zaradi prepoznavnosti »gasilskega maratona« dobro, da ga organizatorji vsaj v peti izvedbi prijavijo v tiskani koledar prireditev (kar bi veljalo še za katere druge organizatorje), ki ga prejemajo mnogi občani in povzemajo mediji,.
Kakšno infrastrukturo premoremo?
Na papirju oz. spletu imamo nekaj kolesarskih poti (http://www.turizem-sentjur.com/Kolesarstvo.html, Drameljska kolesarska pot), zametke kolesarskih stez na »bizarnih« odsekih (nekdanji Emo, ind. cona Bohor), eno »orng« stezo na Blagovni in z njo povezano peticijo za dograditev povezave s Šentjurjem. V centru mesta je kolo ob stavbah težko parkirati, dasiravno nas enkrat letno pozivajo, da ne uporabljamo avtomobilov. Prav tako ni pravega servisa, je pa npr. v Štorah in v Šmarju. Nekoč bo skozi občino vodila še regijska kolesarska pot, ki jo je začrtala RRA Celje in naj bi občino prečkala na najožjem delu, ob železnici. Prav pred kratkim je Razvojna agencija Sotla iz Šmarja predstavila »še eno novo« kolesarsko karto Obsotelja in Kozjanskega. Namen projekta “Kolesarimo po Obsotelju in Kozjanskem” je povečanje turistične atraktivnosti regije z dodatno ponudbo, torej s kolesarskim turizmom. Žal se za izvajalce projekta opisana regija konča že na vzhodni strani Halarjevega brega.
t/f: bR
*Na fotografiji kolesarji starodobniki, ki so se udeležili šentjurske etape Majskega kroga
