V okviru projekta Erasmus+ Pustolovščine učenja izven zidov vrtcev in šol so strokovni delavci Osnovne šole Dobje in Vrtca Dobje skupaj s strokovnimi delavci iz predšolskih ustanov s Hrvaške in Srbije delili in nadgrajevali lastne prakse.
Posledično so od novembra 2019 do junija 2022 sodelovali v projektnih aktivnostih. Rezultate večletnega mednarodnega sodelovanja so širši javnosti predstavili na strokovni konferenci Novem Sadu.
Predstavljene inovativne in nevsakdanje prakse poučevanja in učenja v kulturnih ustanovah, na travniku, v gozdu, na dvorišču, vrtu, ob plavanju, rolanju in smučanju ter ob uporabi digitalnih pripomočkov, prilagojenih najmlajšim učečim se, so plod dolgoletnega in skrbno načrtovanega zgodnjega poučevanja, s katerimi avtorji nagovarjajo vzgojno-izobraževalne ustanove, starše in posameznike k učenju in raziskovanju v avtentičnem prostoru.
Okolje, v katerem se nahaja šola Dobje nudi otrokom raznolika učna okolja, v katerih obstaja neskončno možnosti za raziskovanja in gibanje. Bivanje v gozdu, na travniku in vrtu tako omogoča otrokom, da se urijo v vztrajnosti, samostojnosti, neodvisnosti, sodelovanju in nenazadnje tudi v gibalnih zmožnostih. Spodbudno in varno učno okolje, ki ga zagotovijo s skrbno načrtovanimi aktivnostmi tako pozitivno vpliva na otrokov celostni razvoj že v zgodnjih letih. Le-tega nadgrajujejo v okviru razširjenega programa v obliki pohodništva, rolanja, plavanja in smučanja. Sodelovanje in usklajevanje strokovnih delavcev pa je pri slednjem ključnega pomena za varno in kvalitetno izvedbo tečajev.
Za kvalitetnejšo izobrazbo skrbijo tudi sodelujoče ustanove iz Hrvaške in Srbije
Medtem, ko vrtec Maštolend iz Novega Sada daje poseben poudarek projektnemu učenju, ki otroke spodbuja k bivanju v naravi in učenju v mestnih ustanovah, raziskovanju in odkrivanju le-teh, predšolska ustanova Včielka spodbuja otroke pri raziskovanju okolja, ki jih obdaja, z uporabo različnih digitalnih pripomočkov. Vrtec Maslačak iz Pule pa na svojem dvorišču omogoča otrokom raznolika učna okolja z ogromno možnostmi gibanja in predvsem raziskovanja. Svoj lonček je pristavila tudi Galerija Matice srbske s primeri izobraževalnih programov za najmlajše, in poudarila pomembno vlogo muzejev ter galerij v vzgojno-izobraževalnem prostoru in pri spodbujanju ustvarjalnosti.
Osnovni namen tovrstnega sodelovanja je bil v prvi vrsti ustvariti mrežo strokovnih delavcev, ki jih povezuje ideja o poučevanju otrok izven zidov vrtcev in šol, jim nuditi priložnost za izmenjavo dobrih praks in hkrati podpreti in spodbuditi vse vzgojitelje in učitelje, da postane tovrsten način poučevanja stalna praksa v naših šolah.
Nataša Gobec