V soboto, 6. junija, se je zbralo v športni dvorani Hruševec nekaj več kot 150 obtnikov in podjetnikov, članov Območne obrtniško podjetniške zbornice Šentjur, na proslavi 30-letnice svoje stanovske organizacije.
Slovesnost, ki jo je vodstvo Zbornice skušalo zasnovati podjetniškemu ugledu primerno razkošno – najeli so veliko športno dvorano, Godbo na pihala Šentjur, ansambel Mira Klinca in humorista Klobasekovega Pepija – ni izpadla nič kaj odmevno. Skoraj četrtina sedežev je ostalo praznih, gostje so večinoma bili iz t.i. druge lige, z izjemo županov Salobirja in Tisla, slednji si je privoščil celo enourno zamudo. Prizorišče ni kazalo pretirane svečanosti, na državno in šentjursko zastavo so pozabili, iz slavnostnih govoranc pa smo izvedeli več o zgodovini Godbe na pihala kot o Zbornici in šentjurskih obrtnikih in podjetnikih. Da o »kulturnem« programu s Klobasekovim Pepijem sploh ne govorim. Še najbolj svečana so bila omizja, pa še ta so naročili pri celjskem Tušu. Med govorci je tudi tokrat izstopal župan in poslanec Tisel, ki je navzočim obrtnikom kar preveč očitno laskal, da so nekaj posebnega, da niso navadni ljudje. Mimogrede je grdo ošvrknil državo Slovenijo, katere poslanec je, da za obrtnike in podjetnike »ne naredi nič, pa res čisto nič, samo duši vas …«.Kar rahlo začuden sem slovesnost zapustil, še preden so začeli podeljevati številna priznanja svojim članom in se lotili slovesne večerje. Kaj se dogaja s šentjurskim obrtništvom? Je bilo dogajanje na tej kulturno in promocijsko skromni slovesnosti le naključni spodrsljaj, ali pa morda že kar znamenje krize zbornične organiziranosti in podjetniške depresije? Zdi se namreč, da je bilo šentjursko obrtništvo v preteklosti, tudi v času državnega zatiranja, veliko bolj široko, bolj vpeto tako v šentjursko javno, kulturno kot politično življenje. t/f: FK / Šentjurske novice
