Pred dnevi je bilo v register nesnovne kulturne dediščine vpisanih pet novih enot. Med njimi je tudi priprava mlinčevk ali mlinčevih potic, ki domujejo tudi na kozjanskem.
Poleg mlinčevke se je v register dodalo še vezenje po štetih nitih, vezenje po narisku, pridelava bučnega olja in izdelovanje suhorskih pirhov.
Mlinčevka je pogača, pripravljena iz več plasti pečenega ali kuhanega testa – mlincev z nadevi, ki jo po nekoliko različnih recepturah ob večjih praznikih in šegah življenjskega kroga pripravljajo v Posavju, na Bizeljskem in Kozjanskem.
Znanje priprave mlinčevk, ki v Posavju, na Bizeljskem in Kozjanskem še danes velja za izrazito praznično jed, ima dolgo tradicijo. Obstaja veliko lokalnih različic priprave te jedi, ki na teh območjih velja za pomemben del tamkajšnje kulinarične dediščine in regionalne identitete. Znanje znotraj družin prehaja med generacijami s starejših na mlajše, pomembno vlogo pa imajo tudi številna društva, ki organizirajo delavnice in razstave. Včasih so mlinčevke pripravljali predvsem za božič, veliko noč in poroke, danes pa tudi za druga praznovanja v domačem krogu in ob različnih dogodkih v lokalnem okolju.
Postopek priprave kozjanske mlinčevke
Na Kozjanskem (Kristan Vrh, okolica Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah) mlinčevko večinoma pečejo z mlincema z orehovim in jajčnim nadevom. Boljše kvašeno testo razdelijo na tri dele: iz dveh delov spečejo mlinca, večjega pa pripravijo za ovoj. Tega razvaljajo in položijo v pekač, da sega več centimetrov čez rob. Na testo namažejo nadev v višini pečenega mlinca, ga pokrijejo z mlincem in nanj spet namažejo nadev, to še enkrat ponovijo. Testo, ki visi čez rob pekača, potegnejo z vseh strani čez zadnjo plast nadeva. Na sredini pustijo del nadeva nepokrit. Tako zloženo mlinčevko spečejo.
Drugače pripravljajo mlinčevko v Lembergu in okolici, kjer jo imenujejo ‘mlinčna potica’ ali ‘velikonočna mlinčna potica’. Pripravijo jo iz štirih mlincev z nadevom in jo ovijejo v kvašeno testo. Najprej pripravijo boljše kvašeno testo, ga razvaljajo in položijo v pekač, nanj zložijo izmenoma štiri pečene mlince in nadev. Nadev pripravijo iz jajčnega sira iz štiridesetih jajc, mleka in žemljic, ki ga spečejo v pekaču. Ko se ohladi, ga pretlačijo in mu primešajo orehe, prelite z vročim mlekom, rozine, sladkor, limonino lupinico in rum po okusu ter s tem napolnijo plasti med mlinci. Tako zloženo ‘potico’ povijejo v zvaljano kvašeno testo, ki ga imenujejo ‘avba’. S testom pokrijejo večji del zgornje plasti nadeva, testo oblikujejo kot rožo, lahko dodajo tudi testeno kito. Testo premažejo s stepenim jajcem in ‘potico’ spečejo.
V Posavju in na Bizeljskem (Globoko in okolica) pripravljajo mlinčevko iz dveh mlincev.
‘Zložene’ praznične pogače omenja že Valvasor, zato lahko sklepamo, da je mlinčevka stara praznična pogača, ki izvira vsaj iz 17. stoletja. Znanje o pripravi mlinčevk se je verjetno razširilo na kmetije iz plemiške kuhinje, je zapisano v opisu predloga.
