Pomoč starostniku na domu uspejo povečini zagotoviti takoj, s čakalno listo le v šentjurski občini

Po pregledu razpoložljivih kapacitet za oskrbo starejših v domih upokojencev na Kozjanskem in Obsotelju in zasedenosti le-teh ter naložbah v dolgotrajno oskrbo starejših v naših občinah, smo sedaj pogledali tudi, kako se izvaja storitev pomoči družini na domu.

Ta je za tretjo generacijo prebivalcev še posebej pomembna, saj tistim, ki ne zmorejo več samostojnega življenja, omogoča, da tudi starost lahko preživijo v svojem domu ter največkrat tudi ob svojih bližnjih.

Storitev pomoč na domu je namenjena zlasti osebam, starejšim od 65 let, ki imajo pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, a zaradi starosti ali bolezenskega stanja niso sposobne za samostojno življenje, pa tudi drugim osebam, ki se zaradi obolelosti ne morejo oskrbovati in negovati same. Oskrbovanke, ki prihajajo na dom, tem osebam nudijo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjskih opravilih ter pri ohranjanju socialnih stikov.

»Prednosti pomoči na domu je veliko. Predvsem se omogoča bivanje v domačem, znanem okolju, ohranja se vpetost v socialno mrežo uporabnika. Pomoč se izvaja samo pri stvareh, kjer uporabnik sam ne zmore, pri vseh ostalih dejavnostih pa se ohranja samostojnost in avtonomnost. Pomoč na domu je vsekakor bolj individualna, bolj prilagojena na navade in potrebe posameznika, kakor pa oskrba v instituciji. Je pa res, da v kolikor nekdo potrebuje 24-urno oskrbo, le–te ustrezne ne more prejeti na svojem domu,« ključne prednosti tovrstne oskrbe izpostavlja Lidija Umek, direktorica podjetja Senior – Centra za pomoč starejšim, ki to obliko pomoči na domu izvaja v občinah Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli.

V letu 2019, po zadnjih dostopnih podatkih, ki jih v analizah objavlja Inštitut RS za socialno varstvo, je v Slovenji obliko pomoči na domu koristilo blizu 13.000 uporabnikov, med njimi preko 7.000 oseb, starih 65 let in več, kar predstavlja približno 1,8 odstotka ciljne populacije. Cilj Resolucije nacionalnega programa dolgotrajne oskrbe starejših za obdobje 2013-2020 sicer predvideva 3,5 odstotno vključenost ciljne populacije oz. okoli 14.000 oseb, dnevno vključenih v obravnavo v različne oblike pomoči na domu, vključno z oskrbo v oskrbovanih stanovanjih.

Tudi na našem območju je v nekaterih občinah tovrstna oblika pomoči zelo koriščena, kar prikazujejo tudi odstotki vključenosti starejše populacije, ki v večini občin presegajo slovensko povprečje.

Tabela prikazuje podatke iz dokumenta Analiza izvajanja pomoči na domu v letu 2019, Inštituta RS za socialno varstvo.

 Največ povpraševanja po pomoči pri temeljnih dnevnih opravilih

V osmih občinah Obsotelja in Kozjanskega storitev pomoč na domu izvajajo štirje različni izvajalci, ki povečini pravijo, da se povpraševanje po tej obliki pomoči v zadnjem obdobju povečuje, število občanov, ki letno koristi pomoč na domu, pa se od občine do občine razlikuje.

Pod okriljem Doma upokojencev Šentjur pomoč na domu trenutno zagotavljajo 70 občanom, in sicer 5 občanom v občini Dobje in 65 občanom v Občini Šentjur. V domu upokojencev pravijo, da je povpraševanje po tovrstni pomoči veliko predvsem v šentjurski občini, zato vodijo čakalno listo prejetih prošenj, saj ob takšnem povpraševanju vsem zainteresiranim ne morejo pomagati takoj.

V Rogaški Slatini tovrstno pomoč trenutno koristi 43 občanov. Tudi tukaj pravijo, da je povpraševanje po tovrstni storitvi vedno večje. »Največ pomoči potrebujejo pri temeljnih dnevnih opravilih, kot so pomoč pri oblačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb. Te občane oskrbovalke obiskujejo vsak dan, nekatere tudi dvakrat na dan. Vedno več je občanov, ki potrebuje prinos pripravljenega obroka hrane na dom. Manj je tistih, ki potrebujejo pomoč pri gospodinjskih opravilih, za kar v večini primerov zagotavljamo obisk socialne oskrbovalke enkrat tedensko po eno uro,« je zapisala Kristina Kampuš, direktorica Pegazovega doma rogaška Slatina.

Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah pomoč družini na domu izvaja na območju občin Šmarje pri Jelšah in Rogatec. V obeh občinah imajo trenutno 88 uporabnikov. Pravijo, da z obema občinama dobro sodelujejo in uspejo zadovoljiti večino uporabnikov na domu.

V občinah Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli v poprečju pomoč na domu koristi med 65 in 75 občanov, večinoma starejši uporabniki, ki so težje gibalno ovirani, živijo sami in tisti, katerih svojci so v službah. Kot pravil Lidija Umek iz podjetja Senior, je največja potreba po negovanju nepomičnih in težje pomičnih, več naročil je tudi po oskrbi s kosili na domu. »Kadar nekdo potrebuje nego trikrat dnevno, vse dni v tednu, v povprečju rabi minimalno eno uro dnevno, v kolikor se pomoč potrebuje samo zjutraj pa je dovolj pol urna oskrba,« dodaja.

Je pa »korona čas« podobno kot v delo domov starejših posegel tudi v izvajanje tovrstne oblike pomoči, saj kot pravi Umekova, svojci ostajajo doma in lažje poskrbijo za družinske člane, več je tudi strahu pred morebitnimi prenosi okužb. »Za oskrbo se odločajo res tam, kjer ne zmorejo več sami,« ugotavlja in poudari, da so v tem času morali tudi sami svoje delo precej spremeniti, saj maksimalno poskrbijo za varno izvajanje storitev.

Storitev Pomoč na domu je sicer v pristojnosti občin. Ta izbere izvajalca, ki nato storitev izvaja v okviru mreže javne službe. Občine pomoč na domu tudi sofinancirajo, najmanj v višini 50 odstotkov, v povprečju pa preko 70 odstotkov. Pri nas se cena storitve giblje med 5 in 7 evrov na uro ob delavnikih in od 6,50 do 9,80 ob praznikih in nedeljah. Polna cena storitve znaša okoli 20 evrov na uro ob delavnikih oz. od 21,50 evrov naprej na efektivno uro, opravljeno med vikendi in prazniki.

Cene storitve za uporabnika v naših občinah v letu 2021.

Cene so izvzete s spletnih strani izvajalcev pomoči na domu.

Z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi bo starostnikom obljubljajo storitve bolj dostopne

Konec decembra smo po dolgoletnih prizadevanjih vendarle tudi v Sloveniji dobili zakon o dolgotrajni oskrbi starejših, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe starejših in med drugim opredeljuje, kdo bo deležen pomoči, kakšna mora ta pomoč iti in kako se plača.

S 1. januarjem 2023 bo tako v veljavo stopila pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, to je v bivalnih enotah in oskrbovanih in negovalnih domovih, pri čemer bo za uporabnika najpomembnejša novost, da novi zakon prinaša večje javno sofinanciranje stroškov oz. znižanje plačila za domsko oskrbo. Uporabniki naj bi v bodoče plačevali le stroške namestitve (bivanja, prehrane, elektrike), oskrbo bo pokrivala javna blagajna.

S 1. julijem 2024 pa bodo v veljavo stopile tudi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, pravica do oskrbovalca družinskega člana in pravica do denarnega prejemka. Tudi za tovrstne storitve bodo zagotovili večje javno sofinanciranje. Dodatno vse oblike oskrbe, razen institucionalne, zajemajo še pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo, tako bodo tudi starostniki na domu upravičeni do različnih oblik pomoči, kot so denimo fizioterapija ali delovna terapija, preventivni programi ..

Zakon na novo uvaja tudi možnost koriščenja pravice do dolgotrajne oskrbe v obliki denarnega prejemka, torej bo upravičencem zavod za zdravstveno zavarovanje na račun nakazal določen znesek, ki bo odvisen od kategorije, v katero bo upravičenec uvrščen.

Do pravic iz dolgotrajne oskrbe bo upravičena oseba, ki je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisna od pomoči druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Obseg upravičenih storitev bodo ocenjevali strokovni delavci z zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Financiranje bo do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi za ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun, do leta 2025 pa naj bi sprejeli poseben zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo na novo uredil financiranje teh storitev po tem obdobju.

E. Š.