Slovenske šole in vrtci so tudi letos v okviru projekta ‘Hrana ni za tjavendan’ uspešno zmanjšali količino zavržene hrane.
Projekt, ki je namenjen ozaveščanju mladih o problematiki zavržene hrane, je v tem šolskem letu združil 4304 otrok in 189 mentorjev iz 110 izobraževalnih ustanov iz vse države, od tega 15 iz savinjske regije.
Z različnimi aktivnostmi so slovenske šole in vrtci količino zavržene hrane v povprečju zmanjšali za 42 %, najbolj uspešni tudi za 95 %.
Zaključila se je sedma izvedba projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga organizirata program Ekošola in Lidl Slovenija. Projekt otroke, mladostnike, starše in učitelje ozavešča o izredno pomembni temi zavržene hrane, spodbuja razmislek in jim ponuja tudi orodja za reševanje problematike v njihovem okolju. Otroci in mentorji iz slovenskih vrtcev, osnovnih šol, šol za otroke s posebnimi potrebami in srednjih šol se skozi projekt spoznavajo s problematiko in v svojem vsakdanu poiščejo priložnosti za spremembe. Z različnimi ukrepi, s katerimi bodo nadaljevali tudi po zaključku projekta, so sodelujoče ustanove količino zavržene hrane v letošnjem projektu v povprečju zmanjšale za 42 odstotkov. Med tistimi, ki so dosegli najboljše rezultate so tudi učenci iz OŠ Glazija in II. OŠ Žalec, ki so med učenci prilagojenega izobraževalnega programa osvojili 1. in 2. mesto, ter učenci iz Srednje poklicne in strokovne šole (ŠC Šentjur) in Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja (ŠC Celje), ki so med srednješolci osvojili 1. in 2. mesto. »Ob zaključku projekta je nagrajujoče spremljati, kako otroci in mentorji znanje o problematiki zavržene hrane uporabljajo v svojem vsakdanu in tudi po projektu nadaljujejo z aktivnostmi. Znanje, ki ga otroci pridobijo v projektu, prenesejo tudi v domače okolje, zato lahko rečemo, da Hrana ni za tjavendan spreminja odnos do hrane in navade slovenskih družin,« edinstven doprinos projekta opiše Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
V okviru projekta vsako leto poteka tudi natečaj Reciklirana kuharija, ki najmlajše spodbuja k ustvarjanju okusnih in preprostih receptov iz ostankov hrane. Letos je iz hrane, ki bi sicer pristala v smeteh, nastalo več kot 200 domiselnih receptov.
Od projekta Hrana ni za tjavendan do prvega Slovenskega dne brez zavržene hrane
24. aprila letos smo v Sloveniji obeležili prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki je nastal v želji organizatorjev projekta Hrana ni za tjavendan, da se aktivnostim zmanjševanja količine zavržene hrane priključi še več ljudi. Povprečen Slovenec namreč na leto zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi. Od približno 141 tisoč ton hrane, kolikor je v Sloveniji skupno pristane med odpadki, pa je skoraj 40 odstotkov še užitne.
Prvemu Slovenskemu dnevu brez zavržene hrane so se pridružili še Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ekologi brez meja in podjetje TAM-TAM, pa tudi množica posameznikov, organizacij in celo odločevalcev.
