Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so na novinarski konferenci opozorili na problematiko kožnega raka. Kožni rak je med raki v Sloveniji na vodilnem mestu, k čemur so nedvomno doprinesle posledice namernega izpostavljanja soncu in uporaba solarijev. Razširjenost kožnega raka kliče po sistematičnem izvajanju preventive. Poznati moramo dejavnike tveganja, da bi se znali izogniti nezdravim vedenjskim vzorcem ali jih spremeniti. S pristopi promocije zdravja skušamo zajeziti tvegano izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju pri vseh generacijah. Primer dobre prakse je nacionalni preventivni program Varno s soncem, ki ga na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje uspešno izvajajo od leta 2007. Doslej je zajel že približno 35.000 predšolskih otrok in njihovih staršev v več kot polovici slovenskih vrtcev.
Program Varno s soncem je v letu 2010 uvrščen v program rednih nalog javnega zdravja, ki potekajo v vseh zdravstvenih regijah Slovenije in jih je potrdilo Ministrstvo za zdravje. Letos je do maja v program prijavljenih že 137 vrtcev in 52 osnovnih šol. Preventivne dejavnosti bodo tako zajele približno 24.000 predšolskih otrok in šolarjev. »Prizadevamo si, da bi čim več otrok in njihovih staršev v Sloveniji opozorili na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov in jih spodbudili k ustreznemu samozaščitnemu ravnanju. Na ta način želimo prispevati k znižanju pojavnosti kožnega raka. K otrokom se z informacijami o zaščitnem ravnanju usmerjamo zato, ker je potrebno s preventivo pričeti že v otroštvu. Postopoma želimo samozaščitno ravnanje približati vsem generacijam otrok in mladostnikov. V vrtcih delamo že četrto leto, letos pa bomo program prvič razširili na generacije četrtošolcev in petošolcev v osnovni šoli. V sodelovanju z vsemi območnimi zavodi za zdravstveno varstvo bomo povečali doseg programa ter število vključenih vrtcev in osnovnih šol,« je povedala vodja programa Simona Uršič, dr. med., specialistka higiene, predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Program uspeva in raste ob podpori Združenja slovenskih dermatologov, Društva za boj proti raku regije Celje in območnih zavodov za zdravstveno varstvo ter ustvarjalnih ravnateljev, vzgojiteljev, pedagogov in učiteljev. Tudi v letošnji sezoni bodo preventivne dejavnosti med otroki zaživele ob dnevu sonca, 28. maja. V vrtcih se bodo otroci, stari od 4 do 6 let, skozi usmerjene dejavnosti in med igro v igralnici, na igrišču, sprehodih in izletih naučili varovati pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov. Učenci četrtih in petih razredov osnovnih šol, ki so se letos prvič vključile v program, pa se bodo maja in junija v času bivanja v šoli v naravi seznanili s problematiko izpostavljanja sončnim žarkom in predvsem z možnostmi zaščite.
Podatki o bremenu kožnega raka in malignega melanoma v Sloveniji
Kožni rak, ki ga sestavlja skupina nemelanomskih rakov, je najpogostejši rak v Sloveniji. »Število novih primerov nemelanomskega kožnega raka se veča iz leto v leto. V letu 2007 je bilo v Registru raka RS prijavljenih že več kot 1.800 novih primerov bolezni. To število je še podcenjeno, saj gre pretežno za primere, ko so bili bolniki zdravljeni s kirurškim izrezom in nato izvidi potrjeni s histopatološkim pregledom pod mikroskopom (na primer v letu 2005 je bilo 99,5 odstotka takih prijavljenih primerov), niso pa praviloma prijavljeni primeri bolezni, ko so bili bolniki zdravljeni z drugimi destruktivnimi načini, ki so tudi v dnevni rabi pri začetnih oblikah ali jih izvajamo zaradi drugih posebnosti bolnika, na primer krioterapija, (v letu 2005 je znašal delež prijavljenih primerov brez mikroskopske potrditve bolezni le 0,5 odstotka oziroma le 6 primerov od 1606 prijavljenih primerov). Ločeno od primerov nemelanomskega raka pri Registru raka RS obdelujejo podatke prijavljenih primerov malignega melanoma, t.j. pigmentnega raka kože, ki je najnevarnejša vrsta kožnega raka. Ta vznike iz pigmentnih celic v koži in ima veliko nevarnost zasevanja v notranje organe. Tudi število primerov melanoma se od začetka 80-ih let preteklega stoletja stalno veča: od nekaj deset primerov na leto imamo v Sloveniji v zadnjih letih že preko 400 primerov novih bolnikov, v letu 2007 kar 446 novih bolnikov z invazivno obliko melanoma. Še dodatno so kot posebne diagnoze registrirane začetne neinvazivne oblike melanoma. Tudi število bolnikov z neinvazivnim melanomom stalno raste in je v letu 2007 poskočilo na 120 prijavljenih primerov, kar deloma pripisujemo tudi doslednejšemu prijavljanju tovrstnih primerov,« je pojasnila dermatologinja mag. Ana Benedičič.
»Ultravijolično sevanje je danes tisti dejavnik tveganja, ki otroke močno ogroža. Kar 80 odstotkov skupne življenjske izpostavljenosti ultravijoličnim (UV) žarkom dosežemo že v prvih dveh desetletjih življenja, zato moramo škodljive učinke sonca in preventivne ukrepe spoznati dovolj zgodaj. Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj »črnega raka« ali malignega melanoma, običajnega epitelijskega raka kože, pospešenega staranja in negativnih sprememb v delovanju imunskega sistema. Učinki preprečevanja kožnega raka bodo največji, če začnemo s samozaščitnim obnašanjem že v otroštvu in osvojimo ta vedenjski vzorec za vse življenje,« je poudarila mag. Ana Benedičič, dr. med., specialistka dermatovenerologije, iz Splošne bolnišnice Celje. Varne ali zdrave zagorelosti ni. Ljudje se pogosto odločajo tudi za uporabo solarijev, saj imajo o škodljivih posledicah umetnega sončenja premalo informacij. Solariji uporabljajo posebne žarnice za porjavitev kože, ki oddajajo ultravijolično sevanje (UV). Raziskave kažejo, da uporaba solarijev povzroča rakava obolenja kože in ima tudi druge škodljive vplive na zdravje. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija zvišala stopnjo nevarnosti z “verjetno kancerogeno” na “kancerogeno za ljudi” in tako solarije postavila ob bok cigaretam, azbestu in ionizirnim sevanjem.
Za zaščito zdravja in preprečevanje kožnega raka je smiselno, da se odpovemo sončenju in solariju. Soncu se ne izpostavljamo od 10. do 16. ure. Upoštevamo pravilo sence: »Kadar je naša senca krajša od telesa, se umaknemo v senco.« Pri plavanju in vodnih športih se zaščitimo z ustrezno obleko in vodoodpornimi kemičnimi varovalnimi pripravki. Dojenčke in majhne otroke ne izpostavljamo soncu. Otroke zaščitimo po enakih načelih kot sebe, še zlasti po principu naravne zaščite: poiščemo naravno ali umetno senco, uporabimo obleko in pokrivalo ter očala.
Priporočila za zaščito pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov
Priporočila, ki naj bi jih upoštevali vsi odrasli, zlasti pa naj bi jih bil deležen vsak otrok, lahko strnemo v dvanajst preprostih navodil:
1. Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajmo soncu. V času največje moči sončnih žarkov jih zadržujmo v senci in zaščitimo z obleko in pokrivalom (naravna zaščita).
2. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Takrat je moč sončnih žarkov največja. Upoštevajmo pravilo sence: Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščemo senco. Organizirajmo aktivnosti otrok na prostem v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah.
3. Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter pokrijmo glavo s širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju, kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v senco. Ponekod so na voljo tudi oblačila iz tkanin z dodanimi absorberji za ultravijolično svetlobo, ki so prilagojeno krojena za zaščito pred soncem. Zaščitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi.
4. Po otrokovem šestem mesecu starosti lahko začnemo uporabljati kemične pripravke za zaščito pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko. Kljub uporabi kreme za zaščito pred soncem pa izpostavljanje soncu časovno nadzorujmo in omejimo na zmerno mero. Mazanje s kremo za zaščito pred soncem ni namenjeno podaljševanju izpostavljanja neposrednemu soncu, zato poiščimo senco in zaščitimo otroka z obleko in pokrivalom takoj, ko je to mogoče.
5. Pripravek za zaščito pred soncem, ki ga uporabimo za zaščito kože izpostavljenih delov telesa, naj ščiti pred UVA in UVB žarki ter naj ima sončni zaščitni faktor vrednosti 15 ali več. Nanesimo ga v dovolj veliki količini (5 mililitrov na vsako okončino in prednji oziroma zadnji del trupa ter glavo z vratom). Znova ga nanesimo vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plavanju ali intenzivnem znojenju oziroma brisanju kože.
6. Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode, snega in podobno. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z zaščitno kremo ali oblečemo majice. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju. Uporabimo vodoodporno zaščitno kremo ali ustrezno oblačilo.
7. Pred soncem se zaščitimo vedno, ko se odpravljamo v gore: pri smučanju in planinarjenju uporabljajmo zaščitne kreme z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Varovalne pripravke za zaščito pred soncem uporabljajmo tudi ob oblačnih dneh, saj so zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal visoko v hribih ultravijolični žarki ves čas nevarno močni.
8. Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr. delavci na prostem, ljudje s svetlim in občutljivim tipom kože ter ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj) naj uporabljajo varovalne pripravke za zaščito pred soncem vsak dan.
9. Če opazimo neželeno reakcijo kože na uporabljeni pripravek za zaščito pred soncem, se posvetujmo z zdravnikom in izberimo ustreznejši način zaščite.
10. Odpovejmo se uporabi solarija in namernemu sončenju. Zagorelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in zveča možnost razvoja kožnega raka v kasnejših letih.
11. Zavarujmo oči z ustreznimi kakovostnimi sončnimi očali. Pri nakupu izbiramo le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred UVA in UVB žarki.
12. Zaščito pred sončnimi žarki prilagodimo dnevnim vrednostim UV indeksa v našem okolju. UV indeks poiščemo v vremenskih napovedih. Vrednost UV indeksa 5 – 6 izraža zmerno, vrednost 7 – 9 visoko in višje vrednosti zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Pri vrednostih UV indeksa 3 ali več so potrebni zaščitni ukrepi.
