Na območju Kozjanskega domujejo številne redke vrste ptic med njimi tudi take, ki imajo v Srednji Evropi status ogrožene vrste. Ker so raziskave ptic pokazale, da so visokodebelni travniški sadovnjaki izjemnega pomena za njihovo ohranitev, je bilo leta 1999 določeno posebno varstveno območje Kozjansko – SPA Natura 2000 območje.
Zaradi velikih populacijskih gostot je Kozjansko (predvsem območje Kozjanskega parka) eno izmed najboljših območij v Sloveniji za pogorelčka, vijeglavko in velikega skovika. Za pivko, črno žolno, rjavega srakoperja, veliko uharico in sršenarja pa Kozjansko predstavlja eno od območij z izstopajočimi gostotami v Sloveniji.
Na podlagi popisa iz leta 1999 je bilo znotraj zavarovanega območja evidentiranih 120 vrst ptic, od tega 105 gnezdilk. Leta 2010 je DOPPS opravil ponovitev popisa iz leta 1999. Na nivoju celotnega zavarovanega območja je bil ugotovljen upad vrst kmetijske ter gozdne krajine. Drastičen upad so doživele travniške vrste, kosec je verjetno izumrl. Velik upad sta doživeli tudi tipični vrsti visokodebelnih travniških sadovnjakov – vijeglavka in pogorelček. V poročilu iz leta 2010 je bil podrobneje orisan tudi predlog upravljavskih smernic za ohranitev populacije vijeglavke.
V letu 2020 je DOPPS ponovil popis iz leta 1999 oziroma 2010. Poleg splošnih popisov so bili izvedeni še ciljni popisi za čuka, veliko uharico, kozačo, velikega skovika, kosca ter ujed.
V letu 2020 je bilo skupaj zabeleženih 6535 različnih parov ptic in 83 vrst gnezdilk. To je 32 % parov in 5 vrst gnezdilk več kot leta 1999 ter 38 % parov in 4 vrst gnezdilk več kot leta 2010.
Številne vrste (29) imajo v letu 2020 izraziti visok vrstni indeks (200 ali več), npr. belovrati muhar, repnik, srednji detel, črna in zelena žolna, plotni strnad, duplar, siva vrana, šmarnica, sraka in škorec. Pretežno gre za generaliste in gozdne vrste. V letu 2010 je imelo le 6 vrst indeks 200 ali več, od tega je 5 vrst istih kot v letu 2020.
Nekatere vrste (12) pa imajo v letu 2020 izrazito nizek vrstni indeks (50 ali manj), npr. divja grlica, brglez, rjava penica, prosnik, grilček, prepelica, drevesna cipa, veliki strnad in močvirska trstnica. V pretežni meri gre za travniške vrste oziroma vrste kmetijske krajine. To tezo dodatno podkrepi izginotje poljskega škrjanca.
Kar 5 najštevilčnejših vrst (37 % vseh parov) so predstavljali generalisti oziroma gozdne vrste: ščinkavec, črnoglavka, kos, taščica in velika sinica. Med prvimi 30 vrstami po številčnosti se je znašlo 9 vrst ptic kmetijske krajine: škorec, poljski vrabec, kmečka lastovka, grivar, rjavi srakoper, lišček, vijeglavka, zelena žolna in rumeni strnad. Številčnost travniških vrst je zaskrbljujoče nizka.
Na popisih sta bila ponovno zabeležena prepelica in veliki strnad, ki 2010 nista bila zabeležena. Ugodno stanje imajo tudi žolne in detli. So pa na popisu zabeležili 6 parov smrdokavre, kar je največ do sedaj. Popis je zabeležil tudi 1 par hribskega škrjanca.
Zanimiva je primerjava med plotnim in rumenim strnadom. Plotni strnad je v velikem porastu. Najbolj mu ustreza toplejša bizeljska krajina, drugod je še vedno redek. Nasprotno velja za rumenega strnada, ki je zelo pogost v kozjanski krajini.
Tudi pri srakoperju in pogorelčku so številke v porastu. Pogorelček je v porastu v celotno Sloveniji, pri srakoperju pa to ne velja.
Največji porast se torej kaže v populaciji ptic ekstenzivnih sadovnjakov. Za porast le – te lahko najdemo razloge v strategiji aktivnega in načrtnega upravljanja s travniškimi sadovnjaki, ki postajajo simbol Kozjanskega.
