Sezona klopov se je že začela, saj so se temperature naravnega bivalnega okolja dvignile in klopi so postali aktivni. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so prebivalce celjske regije tudi to pomlad opozorili na previdnostne ukrepe med bivanjem v naravi in na uspešne načine zaščite pred klopi. Zaradi ugriza okuženega klopa imamo lahko resne zdravstvene težave.
Zbolimo lahko zaradi klopnega meningoencefalitisa ali borelioze. Celjska regija sodi med žariščna območja, na katerih je okuženost klopov velika in je zaradi ugrizov klopov tudi višja obolevnost. Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko dobro zavarujemo s cepljenjem. Cepiva proti boreliozi nimamo in zato imajo največjo preventivno težo varovalni ukrepi med gibanjem na prostem.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je bila obolevnost zaradi lymske borelioze na Celjskem v letu 2009 precej višja kot v letu poprej. V letu 2009 so zabeležili 1.085 primerov te bolezni, v letu 2008 pa 847. Najvišjo stopnjo obolevnosti v regiji so zabeležili v upravnih enotah Laško, Mozirje in Žalec. V Sloveniji je bilo v letu 2008 zabeleženih 5.160 primerov borelioze. V epidemiološki sliki se celjska regija glede na obolevnost med slovenskimi regijami uvršča na tretje mesto po številu novo odkritih primerov. »Borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, a če jo pravočasno prepoznamo, je z ustreznimi antibiotiki povsem ozdravljiva. Z ugrizom okuženega klopa pridejo v kožo bakterije, imenovane borelije. Zelo pomembno je, da ne spregledamo zgodnje bolezenske spremembe, za katero je značilen rdeč kožni madež, ki se postopoma širi, osrednji del pa bledi. Kožna sprememba, ki se pojavi na mestu vnosa bakterij od nekaj dni do nekaj tednov po ugrizu, je posledica lokalnega širjenja bakterij po koži. Da bo zdravljenje uspešno, moramo bolezen prepoznati pravočasno, v njeni zgodnji pojavni obliki. Sicer se lahko v kasnejšem obdobju, lahko tudi več mesecev ali celo več let po okužbi, izrazijo hude zdravstvene težave kot posledica prizadetosti srca, živčevja, oči, kože, sklepov in mišic,« je pojasnila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Boreliozo preprečujemo s preprostimi varovalnimi ukrepi. Med bivanjem in gibanjem v naravi nosimo oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočijo, da bi se oprijeli. Uporabljamo tudi repelente, kar pomeni, da odkrite dele telesa namažemo s snovmi, ki odganjajo mrčes. Ob vrnitvi domov skrbno pregledamo sebe, otroke in oblačila. Posebno pozornost namenimo poraščenim delom telesa, kožnim gubam, uhljem, pazduham in dimljam. Pri otrocih temeljito pregledamo tudi lasišče. Če klopa opazimo, ga moramo čim prej in pravilno odstraniti, da zmanjšamo možnost okužbe.
Druga resna bolezen, zaradi katere lahko zbolimo po ugrizu okuženega klopa, je klopni meningoencefalitis. »Zaščitimo se lahko s cepljenjem. Osnovno cepljenje, ki je samoplačniško, je sestavljeno iz treh odmerkov. Vsi nadaljnji poživitveni odmerki sledijo na tri oziroma pet let. Cepijo se lahko tudi otroci od enega leta naprej. Z višjim deležem cepljenih prebivalcev se posledično zmanjšuje število novih primerov bolezni, zato si že več let prizadevamo, da bi k cepljenju spodbudili čim večje število prebivalcev celjske regije,« je povedala dr. Alenka Trop Skaza. Po podatkih epidemiološke ambulante Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so že vidni pozitivni rezultati promocije cepljenja kot učinkovite zaščite pred klopnim meningoencefalitisom. Lani so z informativnimi zgibankami o preventivnih ukrepih dosegli približno 30.000 otrok, mladostnikov in njihovih staršev v celjski regiji. Število posameznikov, ki se odločajo za cepljenje, se sčasoma povečuje. Leta 2009 so v epidemiološki ambulanti zavoda s cepljenjem pričeli pri 1.207 prebivalcih, leta 2008 pri 702 in leta 2007 pri 942 prebivalcih. Iz statističnih evidenc zavoda je razvidno, da je bila v celjski regiji obolevnost zaradi klopnega meningoencefalitisa v letu 2009 enaka kot v letu 2008. V letu 2009 so v regiji zabeležili 35 obolelih, leto poprej pa 36. Največ bolnikov je bilo iz upravnih enot Mozirje in Slovenske Konjice. V Sloveniji je bilo v letu 2008 zabeleženih 251 primerov klopnega meningoencefalitisa.
