Kako lep letni čas je pomlad, opazimo, ko se polja, travniki, gozdovi in trajni nasadi z živahnimi barvami prebujajo od globokega zimskega mirovanja in spreminjajo svet okoli nas. Nekako smo v letošnjem letu po zeleni in mili zimi v polnem pričakovanju. Pogosto je ta čas v sadovnjakih ključnega pomena, ne samo zaradi možnih zgodaj spomladanskih pozeb, ampak tudi zaradi slabega vremena, ki botruje kasnejši slabi letini.
V dneh, ki so za nami sem dobil številne klice sadjarjev in vinogradnikov, ki so zaskrbljeni zaradi velikih nihanj temperatur in posledično možnosti spomladanskih pozeb. V tednu dni smo na Kozjanskem in v Obsotelju imeli dnevne temperature od + 22 °C do 0 °C. Dodatno je razmere poslabšal hladen veter, ki je hladil zrak in izsušil površino tal. Takšne vremenske razmere povzročajo škodo na sadnem drevju. Zaradi pomanjkanja padavin in močnega vetra je že nastopila spomladanska suša. Zaradi mile zime in visokih temperatur so sadna drevesa v prisilnem zimskem mirovanju, nekatera v fazi brstenja, druga so v polnem cvetenju. Pri nas prve zacvetijo marelice, ki s posameznimi zgodnjimi sortami zaključujejo cvetenje, sledijo jim breskve, slive, češplje in ostali koščičarji. Številna drevesa marelic so pozebla že do 100 % v sredini meseca marca, ko so na posameznih območjih Obsotelja jutranje temperature padle do -5 °C.
Pogosto se ne zavedamo, da na občutljivost brstov na nizke temperature v času od začetka brstenja naprej veliko vpliva oskrba dreves in prehranjenost brstov v preteklem letu jeseni pa vse do odpadanja listov. Uravnotežena prehrana rastlin, zdravo listje, živost tal jeseni in ostali dejavniki pripomorejo k višji koncentraciji hranil v brstih in posledično večjo odpornost na pozebo naslednjo pomlad. V nasadih in sadnih vrtovih se lahko poslužujemo številnih ukrepov s katerimi omilimo vpliv nizkih temperatur. Z mulčanjem trave zmanjšamo s transpiracijo izgubo toplote. Proti pozebi imajo najugodnejši vpliv gola tla, ki morajo biti kompaktna in vlažna, ne sveže obdelana. Zaželeno je tudi odpihovanje rose iz dreves v jutranjih urah in zmanjševanje časa trajanja nizkih temperatur. Če veter ni premočan je zaželeno tudi kurjenje, zamegljevanje ali višanje temperatur s parafinskimi svečami. Poslužujemo se tudi sredstev za krepitev rastlin na osnovi baldrijana, izvlečkov alg in aminokislin. Jagodičje in manjše rastline lahko zaščitimo tudi s koprenastimi zastirkami, ki jih namestimo od vrha do tal. Pri tem moramo paziti, da ob nameščanju ali odstranjevanju ne poškodujemo brstov in cvetov.
V preteklosti so večjo pozornost namenjali izbiri pravilnih leg, sadnih vrst in sort, ki so bile primerne za naše okolje. Narava nas z zgodnejšimi vegetacijami in napovedmi pogostejših slan močno opozarja na spremembe v okolju v katerem živimo. Škodo zaradi pozebe lahko pričakujemo tudi v nasadih jablan in hrušk, ki se bo pokazala v naslednjih dneh in tednih, ko bodo višje temperature.
A.Č.
