Po nekaj vmesnih postankih so smreko pripeljali pred OŠ Sveti Štefan. Sledila je krasitev mlaja, za kar so poskrbeli folklorna skupina in otroci iz OŠ. Malce po 18h se je pričelo ročno postavljanje mlaja.
Dogodka se je udeležilo veliko število ljudi. Pred postavitvijo mlaja smo lahko pozdravili zmagovalce v vlečenju vrvi, ki so pred tem v zmagali na II. tekmovanju v vlečenju vrvi za pokal ŠentJurjevega v Šentjurju. Zmagovalce si lahko ogledate v galeriji fotografij.
Mlaj je visok skoraj 29 metrov, točne številke zaradi tekmovanja v ugibanju ne smem napisati. Ljudje namreč tekmujejo med seboj, kdo bo napovedal točno višino mlaja oz. bo najbližje točni višini.
Več o dogajanju na Svetem Štefanu si lahko ogledate v spodnjem video-prispevku, fotografije pa v foto-galeriji.
Postavljanje mlaja je organizirala KS Sveti Štefan v sodelovanju z vsemi društvi.
Postavitev mlaja sega daleč nazaj v zgodovino, še v predkrščanske čase. Na prvi maj postavljajo mlaje pred vasi po vsej Srednji Evropi. Verjetno, da gre za dediščino naših prednikov Venetov, od katerih so jo prevzeli Kelti.
Današnji naziv “mlaj” za olupljeno smreko in lepo okrašenim vrhom in vencem pod njim ni izviren. Zakriva pa tudi pravo izročilo. Ponekod na Slovenskem mu pravijo tudi maj, ponekod celo maja. Z žensko obliko imena se sklada tudi bajeslovna vsebina. Ženska značilnost mlaja-maja namreč označuje bujno majsko rast in zelenje narave, s tem pa starodavno predstavo kozmični materi (časi lovcev, nabiralcev, kasneje pastirjev), ki poraja življenje in jo upodabljajo figure, ki se imenujejo “Venere”. S pojavom poljedelstva pred tri-štiri tisoč leti se predstava o kozmični materi razdeli na dve postavi- mati zemlja in mati narava. Prva še vedno ohranja kozmično materinstvo, druga pa dobi zemeljsko in ponazarja rast in zelenje v naravi. Torej vse tisto, kar se spomladi razbohoti. Njena postava preide v bajeslovje kot boginja Maja, po kateri se imenuje tudi mesec.
Na Slovenskem imamo živahen opis mlaja na Štajerskem in drugod po Sloveniji, kjer so se fantje v nedeljo pred prvim majem odpravili po vasi pobirati denar, s katerim naj bi kupili od gozdnega posestnika primeren maj (drevo). Dva dni pred 1. majem so šli ponj. Biti je morala smreka, visoka vsaj 30 do 40 metrov. Čim višji je bil maj, tem več “kredita” je imela vas. Vasi so se med seboj kosale, katera bo postavila večji in bolj okrašen mlaj. Ko so fantje po večurnem iskanju staknili pravšnjo smreko, so jo podrli in olupili do vršiča. Od “smrekovja” dol so obesili tri iz zelenja in cvetja spletene vence; spodnji je bil najširši, ponekod so na vence obešali darove (košarica z vinom, potico, mesom, tudi z denarjem- dar je bil namenjen tistemu, ki je po mastno namazanem obeljenem deblu priplezal do vrha). Drugod so deblo ovili z bršljanom. Povsod pa so na vršič nataknili veliko državno zastavo, ki je bila vidna od daleč. Mlaj so postavljali ob cestah in je moral do večera stati. Nato so nekaj časa rajali, se veselili, igrali in plesali. Ko so se razšli, so postavili stražo, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi čez noč fantje sosednje vasi mlaj podžagali. Slednje bi pomenilo veliko sramoto za vas za vse večne čase. Zadnjega maja so mlaj podrli.
Fotografije postavljanja mlaja si lahko ogledate s klikom na galeriji fotografij.
Preberite tudi: Postavljanje mlaja v Šmarju pri Jelšah (foto in video)
v/t/f: Egon Horvat
