Pred tednom dni so v telovadnici OŠ Blaža Kocena na Ponikvi pripravili slavnostni koncert ob 10. obletnici izhajanja lokalnega časopisa Šentjurčan. Blizu tisoč obiskovalcev je lahko prisluhnilo bogatemu kulturnemu programu, večinoma iz domačih logov in nekaj krajšim nagovorom. Vse smo dokumentirali, zato si lahko utrinke ogledate v spodnjih videih.
Šentjurčana je pred desetletjem oz. natančneje 19. aprila 2000 kot mesečnik pričel izdajati Lokalni podjetniški center Šentjur. Kmalu je postal 14-dnevnik, urednikovanje pa je prevzela Marijana Novak, ki to funkcijo opravlja še danes. Od začetka leta 2004 Šentjurčan izhaja ob petkih.
Prireditev je snemala tudi regionalna televizija VTV, ki bo zadnjo ponovitev predvajala na praznični torek.
t/f/v: bR
Dodano naknadno:
Šentjurčan ima 10 let
Svojo desetletnico sta Šentjurčan in njegova mama Marjana Novak preteklo nedeljo obeležila z odlično zabavno prireditvijo v športni dvorani na Ponikvi. Okrog 700 obiskovalcev je uživalo ob odličnih nastopih šentjurskih zvezd zabavne glasbe, začenši pri narodnjakih (Unikat, Dori, Mladi Upi) do vrhunskih nastopov Dade Kladnik, Urške Arlič, Martine Zapušek, Urške Pevec, Mateje Rajh, Jurija Hladnika in drugih ob spremljavi Big banda Šentjur. Močan aplavz je požel tudi nenadkriljivi imitator Marjan Šarec.
Razkošna prireditev, polna dvorana in oba občinska vrha, šentjurski in dobjanski na častnih sedežih v prvi vrsti nedvomno dokazujejo, da je Šentjurčan zgodba o uspehu. Očitno tudi finančnem. Kot vse kaže, ima dovolj bralcev, dovolj oglaševalcev, tudi sponzorjev (med zlatimi sponzorji prireditve so bili na prvih mestih Občina Šentjur, nekatere KS, Elektro Bum in drugi). Skratka, vse to, kar Šentjurskim novicam manjka. No, fovšija pač.
Kaj pa Šentjurčan predstavlja v šentjurskem medijskem prostoru?
V svojem razvoju je od začetnih nerodnosti prišel do solidno urejene publikacije, ki se zvesto drži svojega koncepta dobronamernosti, kot ga je v pozdravnem nagovoru pohvalil dobjanski župan Salobir, bolj kot ne površinskega ekspresnega spremljanja aktualnega dogajanja, tudi ustvarjanja dogodkov, ko jih ni, ter z obilico barv in fotografij. Ob tedenskem izhajanju in razmeroma številčno skromni ekipi sodelavcev kaj drugega od njega tudi ni mogoče pričakovati. Lahko bi rekel, da gre za tip vizualnega medija, ki ga bralec mimogrede preleti, pogleda, če se iz njega morda smehlja sam ali njegov sosed, ne da bi ga novinar obremenjeval s kakšnimi globokoumnimi teksti. Skratka, gre za časopis, kakršnega sam ne bi želel nikoli delati. V tem pogledu so Šentjurske novice prav zatežene, da ne rečem, da so namenjene zahtevnejšim bralcem. To razliko med ŠN in Šentjurčanom duhovito ilustrira anekdota, zakaj Šentjur potrebuje dva časopisa? Da v enem bralci pogledajo slike, v drugem pa kaj preberejo.
Nesporno je, da bi bila optimalna rešitev za Šentjur en profesionalno delan »kombiniran« časopis, za kar sem se svoj čas resno zavzemal, toda mi je jasno, da za kaj takega ob sedanjih urednikih ni prav nobenih možnosti.
Ja, vsekakor, čestitke ekipi Šentjurčana!
FK / Šentjurske novice
