Mladinski center Šentjur, organizacijska enota Razvojne agencije Kozjansko, v okviru projekta Pospeševalnik predstavlja mlade podjetnike ali mlade s podjetniško idejo iz občine Šentjur in širšega območja, ki so lahko vir navdiha in idej, vsem ki želijo vstopiti v svet podjetništva.
Tokrat se predstavlja mlada Šentvidčanka iz krajevne skupnosti Planina pri Sevnici, ki je s pomočjo družine vikend spremenila v apartma, ki ga trži preko Airbnb-ja, kjer so ga odkrili turisti iz severne in zahodne Evrope.
Lucija Luskar iz Šentvida pri Planini je absolventka študija biotehnologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Kadar lahko, rada raziskuje svet, spoznava nove kraje in njihove prebivalce. Hitro je ugotovila, da ji hotelski kompleksi niso blizu, raje biva pri zasebnih ponudnikih. Svet je začela spoznavati drugače, saj si je namestitve rezervirala preko Airbnb-ja. Na enem izmed takšnih potovanj pa jo je prešinilo, da lahko takšnim popotnikom, kot je sama, ponudi v najem družinski vikend v okolici Šentvida pri Planini. Iz turistke se je prelevila v butično gostiteljico dedkove koče.
Kako se je vse skupaj začelo?
Na začetku mojih študijskih let, sem začela potovati in tako sva, pred nekaj leti, s fantom šla na Sardinijo. Najraje obiščeva odročne kraje, da sva čim bolj stran od turističnega vrveža in v stiku z lokalnimi prebivalci.
V hribovski vasici Baunei, sva preko AirBnB-ja rezervirala apartma. Nastanjena sva bila v lepo urejeni hiški, ki pa je nekoč bila kurnik. Bila sem navdušena, kako so se ti gostitelji znašli. Iz stavbe, ki bi bila drugače prazna, so naredili lepo urejeno hiško za goste, ki jo aktivno tržijo in takrat sem se spomnila na naš vikend v Podpeči. Imamo vikend, ki je bolj ali manj sameval, kot gostitelj pa imaš možnost spoznavati nove ljudi in pri tem lahko tudi kaj zaslužiš.
Kako so se na tvojo idejo odzvali doma?
Pogovarjala sem se z očetom o tej ideji, nisem bila prepričana če mu bo všeč, a je bil takoj za. Dal mi je nalogo, da raziščem, kako se bomo projekta lotili, od prenove objekta do urejanja birokracije.
Kako ste se lotili projekta?
Najprej sem šla v vikend prespat za eno noč, da sem sama videla kako je tam, kakšno je počutje in kaj vse je potrebno narediti oz. prenoviti. Hkrati pa sem začela raziskovati, kaj moramo narediti, da lahko vikend tržimo. Sama sem še študentka, tako da nisem mogla postati samostojna podjetnica, ker bi izgubila status študentke in s tem štipendijo, namestitev v študentskem domu in druge ugodnosti. Ugotovila sem, da je najboljše, da se oče registrira kot sobodajalec, jaz pa mu pomagam kot družinski član.
Potem je bila na vrsti obnova vikenda, kamor je oče vložil precej denarja in časa. Objekt je zgradil očetov stric, po njegovi smrti njegovi svojci niso vedeli, kaj bi z vikendom in v objekt niso več vlagali. Moj oče pa je začel skrbeti za vikend, da ni propadel in ga tudi začel obnavljati.
Kako je potekala obnova?
Celotna družina je stopila skupaj in pomagala pri prenovi strehe, vgradili smo strešno okno in izdelali mansardo. Barvala sem okna in razporejala opremo v notranjosti. Najprej smo uredili in opremili kuhinjico in spalnico, kasneje pa smo uredili še mansardo.
Kakšni so bili vtisi prvih gostov?
Prvi gostje so bili zelo zadovoljni z nastanitvijo. Nismo pričakovali takšnega odziva. Ko smo imeli vikend tako daleč, da bi lahko sprejel goste, sem objekt prijavila na Airbnb in nočitev dala precej pod ceno. Prva gosta sta bila iz Danske, mlad par, ki je potoval po regiji in bila sta navdušena nad našim vikendom, okolico in tudi samo zgodbo – od ideje do obnove. Od lani si lahko na vrtu postrežejo še s svežo zelenjavo in natrgajo zelišča.
Kdo so gostje?
K nam prihajajo po večini ljudje, ki iščejo mir, ki imajo radi naravo, daleč od prometa, blizu gozda in sredi travnikov. Gostje so povečini iz tujine, ki tudi bolj cenijo naravo. Prihajajo po večini iz zahodne, srednje in severne Evrope. Najboljši so Italijani, ker ne govorijo angleško in se potem pogovarjamo »na roke«.
Nekateri gostje iščejo stik z nami, ker želijo spoznati lokalno okolje in prebivalce, da se mogoče čutijo bolj varne, nekateri pa ne in najprej sem mislila, da jim tukaj ni bilo všeč pa so po odhodu dali povratno informacijo, da jim je bilo pri nas super. Skratka odziv gostov je, da je naš Grandpa’s lodge pravi biser.
Kaj počnejo gostje, ko pridejo v Podpeč?
Prihajajo se sprehajat, nekateri si pripeljejo kolesa in gredo kolesarit. Srečo imam, da smo blizu Podčetrtka, da se grejo tja kopat. Veliko pa si jih od nas ogleda kar celo Slovenijo, tudi v Trento so se odpravili na enodnevni izlet, ker se jim teh nekaj ur vožnje ne zdi veliko in radi raziskujejo naokrog. Nekateri pa samo počivajo na vrtu, berejo knjige in uživajo. V sami občini Šentjur pa se mi zdi, da turistična ponudba ni dovolj privlačna. Predlagam jim Rifnik ali pa Slivniško jezero. Če želijo jim razkažem okolico, če plezajo jim pokažem steni v bližini, kjer pa plezajo na lastno odgovornost. Tiste, ki povedo, da pridejo s kolesom že prej opozorim, da so pri nas hribi, da niso preveč presenečeni.
Kaj pogrešaš pri ponudbi v okolici?
Na Planini in bližnji okolici pogrešam kakšno dobro gostilno, kjer bi lahko naši gostje pojedli nekaj dobrega. Tisti, ki bi radi vsak dan jedli zunaj, se mogoče težje odločijo za nas. Pri nas si morajo kuhati sami, nekatere goste pa tudi povabimo na kakšno hišno specialiteto.
Si zadovoljna z obiskom?
Zelo, smo lepo zasedeni. Trenutno je največje povpraševanje poleti, najmanjše pa pozimi. Kar je tudi v redu, sploh če bi bila kakšna huda zima, ker se v vikendu trenutno ogreva samo s kaminom.
Zakaj tržiš vikend samo na Airbnb-ju?
Kadar jaz potujem, si nastanitev rezerviram samo preko te platforme in po večini Airbnb uporabljajo ljudje kot sem jaz, ki iščejo neko pustolovščino, se znajdejo sami, ker še preden pridejo raziščejo okolico in približno vedo kam grejo. Redko se zgodi, da bi gostje, ki koristijo Airbnb pustili za sabo nered ali pa bi uničili namestitev.
Hkrati pa je s strani platforme poskrbljeno, da se namestitev plača. Ne rabiš se ukvarjati s tem, kdaj ti bo gost plačal, vse je urejeno preko spletne platforme.
Kaj je pomembno, ko predstavljaš svojo namestitev na Airbnb-ju?
Pomembne so fotografije, da si lahko potencialni gost ogleda nastanitev in tudi samo okolico, da ve kaj lahko pričakuje. Tudi opis je pomemben, da gost ve kam prihaja, kje je trgovina, bankomat… Zelo pomembni so odzivi gostov, ko na profilu zapiše svoje vtise o nastanitvi in o gostiteljih. To so pomembne informacije, če gost ponudnika oceni s slabo oceno, potem se bodo drugi raje odločili za koga drugega.
Pomembna je tudi sama komunikacija med mano, kot gostiteljico in gostom. Tako goste povprašam s kakšnim namenom prihajajo, kakšna so pričakovanja, kaj bodo tukaj počeli, da jim lahko pomagam z nasveti. Lahko se odločim, da koga tudi ne sprejmem, ker gostitelji tudi ocenijo uporabnike namestitve in če bi kdo imel slabo oceno, bi ga lahko zavrnila.
Sama platforma tudi ocenjuje delo gostiteljev, da jim značko »Superhost«, ki sem jo že pridobila. Nekateri najemajo samo pri tistih, ki imajo dobre ocene in značko kakovostnega gostitelja.
Kako si postavila ceno?
Razmišljala sem pri sebi, koliko bi bila pripravljena plačati za nastanitev. Pazila sem, da ni prepoceni in seveda, da ni predrago. Če bi bilo predrago, bi morda dobila preveč zahtevne goste, ki bi morda bili nezadovoljni in prezahtevni. Če bi bilo prepoceni, bi morda prihajali gostje, ki ne bi znali cenili truda, ki smo ga vložili v našo ponudbo.
Si imela kakšne slabe izkušnje z gosti?
Ne, v tem letu, odkar oddajamo, smo imeli samo dobre izkušnje. Enkrat sem imela skupino z velikim psom, pa me je malo zaskrbelo, kako bo po njihovem odhodu, pa je bilo vse v redu.
Kako poteka birokratski del oddajanja vikenda?
Oče je registriran kot sobodajalec, kar pomeni, da lahko oddajamo vikend samo pet mesecev na leto. Kar je zaenkrat čisto dovolj, ker se lahko sam odločiš kdaj boš oddajal, recimo tri dni v januarju in 25 v februarju in je to en mesec. Gleda se seštevek teh dni, ki je lahko največ pet mesecev. Če presežeš teh pet mesecev in določeno višino prihodkov, pa moraš pridobiti status samostojnega podjetnika ali odpreti podjetje. Moja naloga je, da urejam ta del, tako odvajam dajatve, poravnavam turistično takso ipd. Ni več težko, kot je bilo na začetku, ko je bilo zame še vse novo in neznano. Zdaj zadeve že obvladam.
Razmišljaš o širitvi?
Tudi razmišljam, imam ideje, da bi čez nekaj časa kupili še kakšen vikend, ki bi ga uredili in ponudili na Airbnb-ju. Ni pa to tisto, kar sem študirala, ni moja prioriteta, morda nekoč, če bom potrebovala spremembo.
Vsekakor pa bi rada vključila čim več lokalnih ponudnikov, da lahko gostje pri njih kupijo hrano ali pa pridejo na kakšno domačo jed. Babica, ki živi najbližje vikendu, goste vedno povabi na kavo, ona sicer govori samo nemško, ampak se vseeno gostje zabavajo in se počutijo dobrodošle.
Te je kaj skrbelo preden ste pričeli oddajati vikend?
Ne, bila sem prepričana, da nam bo uspelo, da bo vse tako kot mora biti. Vživljala sem se v vlogo obiskovalca, si predstavljala, kaj potrebuješ od opreme. Zelo pomembni se mi zdijo detajli in da kot gostitelj skrbiš, da so prostori zelo čisti.
S časoma se naučiš katere informacije gostje potrebujejo, jih znaš usmeriti, da se pri nas počutijo čim bolje.
Si razmišljala o kakšnih spominkih?
Sem razmišljala o spominku, o kakšnem medenem ali mlečnem izdelku ali pa spominku iz kakšnega naravnega materiala. Letos bom poskusila gostom ponuditi kaj takega.
Kaj pravijo gostje, kakšni so njihovi vtisi?
Pravijo, da se ne zavedamo, v kako lepem okolju živimo, všeč jim je čisto okolje in lepa narava. Zdi se jim, da imamo Slovenci lepo urejene hiše in okolice hiš. Povedo tudi, da marsikdo ne govori angleško, predvsem starejši, da pa se vseeno trudijo in jim pomagajo, da smo na splošno Slovenci zelo prijazni in gostoljubni.
Mladinski center Šentjur, foto: Lucija Luskar
