V knjižnici v Rogaški Slatini je v ponedeljek gostovala gospa Tatjana Kruder, univ. dipl. ing. živilske tehnologije, ki je vodila predavanje na temo “Ali nas kozmetika samo polepša?”. Med drugim je gospa Kruder tudi zunanja sodelavka urada RS za kemikalije.
Kljub majhnemu številu udeležencev smo bili prisotni deležni zanimivih, a zaskrbljujočih dejstev. Razna kozmetika, kreme in preparati nas danes spremljajo tako rekoč na vsakem koraku. Vsakodnevno uporabljamo razna ličila, antiperspirante, deodorante, ličila, šampone, mila in parfume.
Malokdo se zaveda, kako nevarni so lahko izdelki, ki jih uporabljamo. Predavateljica nas je seznanila z nekaterimi nevarnimi snovmi, ki jih izdelki za higieno vsebujejo. Opozorila je predvsem na prisotnost škodljivih kemikalij. Dolgoročni učinki kemikalij na naš organizem namreč niso raziskani. In tudi uporabniki smo premalo pozorni na sestavine, ki jih izdelki za higieno vsebujejo.
V naslednjih vrsticah so predstavljeni izdelki, ki vsebujejo sestavine, nevarne za organizem in zdravje.
Posebej je potrebno paziti na sestavine, ki jih vsebujejo mila, šamponi, pene in tekoča mila: parabeni, sintetični parfumi in fenoksietanol. Pri zobnih kremah in kremah za beljenje zob odsvetuje preparate, ki vsebujejo triklorsan in hidrogenperoksid. Izogibati pa se je potrebno tudi sestavin butil-hidroksitoluena (BHT), parabena, aluminija, dišav in triklorsana, ki so prisotni v deodorantih. Laki za lase, pene, geli in voski vsebujejo nevarne snovi formaldehide, dibutilftalate, in parabene. V barvah za lase so dostikrat prisotni fenildiamini, resorcinoli, tolueni, diamini, hidrogen peroksidi. Ljubiteljice manikur, šmink in maskar naj bodo pozorne na dibutilftalate, butil hidroksitoluene (BHT), lanoline, parabene in triklorsane.
Parabeni imajo vlogo konzervansov, najdemo jih v veliki večini kozmetičnih izdelkov. V telesu delujejo kot sintetični estrogeni (ženski spolni hormoni). Kopičijo se v maščobnem tkivu.
Ftalati motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem, zmanjšujejo kakovost sperme, možno, da so tudi karcinogeni.
Umetni mošusi (sintetične dišave) lahko motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem.
Butil hidroksitoluen (BHT) povzroča vnetje oči in je škodljiv za jetra.
Cinkov oksid, prisoten v kremah za sončenje, navadno v velikosti nanodelcev prodira v celice.
Na vprašanje, kako se obvarovati pred škodljivimi vplivi, je predavateljica poudarila, da v prvi vrsti z izobraževanjem; na deklaracijah je potrebno prebrati sestavine in se o njih pozanimati. Prav tako priporoča omejitev uporabe kozmetike na tolikšno količino, kot je res nujno potrebna. Po nekih izsledkih namreč ženske uporabijo na dan cca. 20 različnih proizvodov.
Posebej je izpostavila uporabo vode za osebno higieno. Slednjo naj bi uporabljali brez mil in šamponov. Vse bolj pozabljamo na telesni vonj, ki je pomemben pri izbiri partnerja in ga največkrat prekrijemo z raznimi parfumi in deodoranti.
Po končanem predavanju je sledila pogostitev in druženje s prijetnim pogovorom.
Vsekakor je bila vodilna misel predavanja osveščanje ljudi in poziv: “Začnimo brati, kaj damo nase – bodimo pozorni!”
Vabljeni, da si ogledate nekaj utrinkov iz predavanja na spodnjem video prispevku.
v/f/t: Egon Horvat
