Clusijev svišč (Gentiana clusii), mnogim poznan kar pod imenom »encijan«, je (skupaj s planiko, avrikljem in slečem) eden od simbolov visokogorja. Zato ni presenetljivo, da je od začetkov planinarjenja tudi želen »spominek« marsikaterega obiskovalca gora. Tudi ansambel Avsenik ga opeva v svoji uspešnici: »tam, kjer encijan plav ves prešerno bahav nežno vabi“.
Od leta 1922 je na območju Slovenije uvrščen med zavarovane rastlinske vrste.
V današnjem času ga ogroža izkopavanje iz dveh razlogov. Eden je presajanje v vse bolj popularne skalnjake in na grobove, drugi pa uporaba njegovih korenik za pripravo alkoholne pijače. V obeh primerih se dela dvojna škoda – uničuje se zavarovana vrsta, ki deklarativno ne uspeva v skalnjakih (temveč zelo podoben Kochov svišč), alkoholni pripravek pa praviloma uporablja korenike večjega rumeno cvetočega košutnika (Gentiana lutea).
Clusijev svišč je v slovenskem visokogorju dokaj pogost in ni ogrožen. Povsem druga slika se nam že desetletja ponuja na 711 metrov visokem Lovrencu, kjer je eno njegovih najnižje ležečih nahajališč , tudi povsem izven sklenjenega areala razširjenosti. Pred desetletji je bil obisk Lovrenca (med Lisco in Velikim Kozjem) v prvomajskih dnevih klasika planincev od Zagreba do Maribora. Ravno v tem času običajno encijan najlepše cveti.
Številni obiskovalci, poležavanje na travniku, vožnja do vrha, izkopavanje rastlin in še kaj je bilo krivo, da je populacija upadala. Vse to je člane PD Lisca Sevnica, PD Radeče, Zavoda za naravno in kulturno dediščino in Javnega zavoda Kozjanski park vodilo k predlogu Skupščini Občine Sevnica k sprejemu Odloka o razglasitvi rastišča Clusijevega svišča na Lovrencu za botanični naravni spomenik. V letu 2009 je bil Odlok dopolnjen (UL RS, št. 25/09, 23.4.2009).
Od takrat je bila lokacija opremljena s številnimi informativnimi tablami (v zadnjih letih povsem obnovljene). Ker te niso uspele zadržati pritiska obiskovalcev na nahajališče je bil nato postavljen lesen plot okoli celotne lokacije. A mnoge niti to ne odvrača od »bližnjih srečanj z encijanom«. Zato sedaj že vrsto let v času cvetenja Clusijevega svišča nahajališče tudi fizično varujejo člani PD Lisca Sevnica in zaposleni Kozjanskega parka. Kljub vsemu varovanju se incidenti še vedno dogajajo – družina Gorišek je tako oktobra 2017 zaznala posledice pravega naravovarstvenega terorističnega dejanja. Nekdo je izkopal vsaj 60 primerkov encijana, svoje dejanje pa skrbno prekril. Zadevo še raziskuje Policija.
9. 4. 2018 je bil na Lovrencu opažen prvi cvet Clusijevega svišča, poleg njega tudi prvih 6 cvetov »manjšega brata«, spomladanskega svišča (Gentiana verna). Zato se njegovi varuhi že pripravljamo na letošnje akcije. Občina Sevnica Gostilna Vidko Močivnik sta zopet finančno podprla zamenjavo dotrajanih rant in stebrov v ograji. Planinci (letos tudi v sodelovanju s Komisijo za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije) v naslednjih dnevih načrtujemo delovna akcijo ter iščemo prostovoljne »varuhe«.
V času cvetenja vas bo na Lovrencu poleg nebeške modrine cvetočega encijana (žal) pričakal tudi varuh. Lahko ga/jo povprašate o zanimivosti lokacije, o legendi o pastirčku Lovrencu (na vrhu Gore, kot je ime hribu, je cerkev sv. Lovrenca) in še čem. Več o naravi Lovrenca, tega bisera na najvišji točki naselja Okroglice lahko obiskovalci izvedo tudi na obsežni in slikovno bogati razstavi, ki se nahaja v prostorih mežnarije ob sami cerkvi.
D.K.
