V sklopu Evropskega leta kulturne dediščine in slovenskega kulturnega praznika so pripovedovalke KD Legende obiskale vse enote in oddelke Vrtca Šmarje pri Jelšah. Med naše najmlajše so ponesle delček bogate nesnovne dediščine našega okolja in s pomočjo prijatelja Zmajčija skupaj z otroki ugotovile, da zmaji bruhajo ogenj ali vodo; imajo krila, da lahko letijo; noge, da hodijo; in velik rep, s katerim plavajo.
Legende so se za zmaja odločile, saj ni le bitje, ki se pojavlja v pravljicah, temveč je vseprisoten okoli nas. Zmaj je pogost lik v slovenskem ljudskem slovstvu. Prebiva v gorah, jamah in vodah, s svojo močjo pa lahko povzroča poplave, potrese, neurja in druge naravne katastrofe. To se velikokrat zgodi, če ljudje ne spoštujejo zmajevih zahtev (ali če prevedemo v današnji čas, ne spoštujejo narave). Njegove zahteve so v ljudskih zgodbah bile pogosto v smislu darovanja različnih živali ali mladenk.
Obstaja mnogo lokalno obarvanih zmajskih legend, v okolici so med drugim znane iz Boča, Donačke gore in Maclja. Zmaj je bil pogosto premagan, njegove sledi pa so ostale tako v poimenovanjih nekaterih krajev (Kozje) kot tudi v poimenovanju naravnih tvorb, ki spominjajo nanj (zmajeve brazde, zmajev zob, zmajeve kosti). Iz teh zgodb se lahko marsikaj naučimo o slovenski in lokalni kulturni ter naravni dediščini.
Otroci so ob poslušanju pripovedi o zmaju iz Postojnske jame in prebrisanem pastirčku Jakobu spoznali, kako ukrotimo še tako požrešnega zmaja. Po pripovedi so okrasili kamne za zmajevo votlino, zmaja, ki bruha ogenj ali pa se s pomočjo maske spremenili v zmaja.
KD Legende v sodelovanju z Vrtcem Šmarje pri Jelšah; Foto: Arhiv Vrtec Šmarje pri Jelšah
