Pri Študentskem klubu mladih Šentjur so prvi marčevski petek v luči sprejemanja zakona o malem delu na to temo organizirali okroglo mizo.
Povezovalka je najprej predstavila nekatere podatke, ki so sicer zaskrbljujoči in jih bomo nanizali spodaj. Žal ni bilo mogoče spregledati njene slabe pripravljenosti na vsebino, kar samemu dogodku ni bilo v prid.
Predstavitev, ki jo je sicer pripravila nacionalna študentska PR služba ni vsebovala vpliva uvajanja zakonodaje na populacijo upokojencev in brezposelnih, kakor tudi ne davčne olajšave in socialne ugodnosti, ki jih v uživajo študentje, saj je to gotovo pomemben del celotne enačbe. Pomembna okoliščina je bila tudi, da v tistem trenutku še ni bilo moč razpolagati z zakonskim predlogom, ampak zgolj z nekaterimi izhodišči. Na okrogli mizi žal ni bilo kompetentnega predstavnika iz vrst Socialnih demokratov, ki bi lahko zastopal stališča predlagatelja zakona, ostali razpravljavci pa so bili do predloga zakona večinoma kritični, večina pa je bila mnenja, da tudi sedanja situacija ni več ustrezna.
Delo 200 tisoč dijakov in študentov je prek agencij za posredovanje začasnih in občasnih del zadnjem letu skupaj znašalo 340 mio EUR, kar je okoli 4 % vsega obsega dela. Trenutno je študentsko delo obremenjeno s 16,8 % dajatvami, po novem pa bi številka narasla na 29,5 %. Štipendije prejema le četrtina dijakov in študentov, povprečna znaša okrog 175 EUR. Minimalni življenjski stroški odrasle osebe so po zadnjih podatkih znašali 562 EUR (minimalna plača je januarja znašala 593,43 EUR).
Najbolj sporno za študente je omejitev letnega fonda ur dela, ki bi znašal 14 ur na teden, kar bi omejevalo tudi možnost zaslužka. Omenjali so tudi možnost povečanja dela na črno, višjo brezposelnost, pretakanje zaposlitev za določen čas v malo delo in celo povečanje kriminala oz. nemire.
Aleksandra Šuster Močnik iz Regionalne razvojne agencije Celje, kjer je vodja projekta Regijske štipendijske sheme, je dejala, da bi ob novem zakonu bilo nujno izboljšati sistem štipendiranja, da študentom ne bi bilo treba toliko delati.
Marko Funkl, predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije: Študente je žejne čez vodo peljal že minister Drobnič in tokrat ni nič drugače. Nove štipendije vlada zgolj obljublja, dejstva pa so nasprotna in sploh ni jasno od kod naj bi prišla sredstva. Obenem se ukinjajo državne štipendije za dijake in otroške dodatke po 18. letu. Velike posledice bi bile zaradi usahnitve delovanja lokalnih študentskih klubov, kar bi obremenilo proračune lokalne skupnosti. Pri 17 odkritih kršitvah pri izdanih napotnicah v lanskem letu je tudi jasno, kdo ne opravlja svojega dela. Implementacija bolonjskega je takšna, da se študij daljša in ne krajša. Prav tako je velik problem, da dajejo študentje ministrstvom veliko bolj dodelane predloge.
Jure Raztočnik, OO SD Šentjur: Problematika študentskega dela ni samo problematika študentov, saj mnogokrat ne delajo študentje. Sam bi podprl nekoliko manj drastično rešitev in večji nadzor nad izvajanjem študentskih organizacij.
Mag. Marko Diaci, OO SMS: Študentsko delo skuša ukinjati vsaka vlada, vendar je njegovo ukinjanje nesmiselno. Polovici študentom omogoča, da sploh lahko študirajo. Glavni kamen spotike so očitno študentske organizacije, v resnici pa študentje s svojim delom sofinancirajo izgradnjo fakultet, študentskih domov in same štipendije.
Jože Artnak, LDS: Problematika uvajanja zakona je večplastna. Smo sredi hude krize, saj se je brezposelnost v kratkem zvišala za tretjino. Pri nas študira 64 % mladih, a jih konča le polovica, ustrezno zaposlitev pa dobi okrog 15 %. V Švici jih študira 16 %, končajo pa praktično vsi in tudi dobijo delo. Vsekakor je treba urediti, da študentom za njihov delo teče delovna doba in da študentje ne ustvarjajo nelojalno konkurenco. Treba je zadržati financiranje organiziranja prostega časa mladih.
Jelka Godec je kot predstavnica SDS prebrala izjavo Štefana Tisla, kjer je pohvalil aktivnost ŠKMŠ, študentsko delo pa še naprej zagovarja, če gre za študentov razvoj. Treba bi bilo odpraviti nekatere slabosti, kot je npr. bogatenje nekaterih organizacij oz. posameznikov.
Zdenka Vrečko, Zares, se je pridružila večini razpravljavcev.
Ksenija Kraševec, N.Si: Treba je iskati nove predloge za rešitev problema. Študentski servisi so nepotrebni, saj imamo zavode za zaposlovanje, ki bi morali posredovati krajša dela. Prav je, da bi se študentom priznala delovna doba, saj jim sedaj več ali manj zgolj jemljejo. Študentje morajo dvigniti svoj glas za pravice, prav tako pa je mnogokdaj problematično vodstvo.
Karmen Leskovšek, Zavod za zaposlovanje, je pogrešala večjo udeležbo študentov, ki se jih problematika dotika. Vprašanje je, koliko dela so študentje v času študija sposobni opraviti. Študij se podaljšuje, ker študentsko delo žal postaja alternativa zaposlitvam, a vseeno podpre vštevanje delovne dobe.
Vilhem Dorn iz podjetja Skovela je predstavil svoj predlog zvišanja slovenskega BDP.
Mag. Franc Kovač, urednik Šentjurskih novic: Če ne bi bilo študentskega dela, bi ta znesek zaslužili starši in svoje otroke financirali racionalno. Polovica študentov, ki ne diplomira zagotovo porabi tri četrtine vseh bonitet.
Stano Plahhutta se je na podlagi slišanega, da se mladi bolje počutijo, če zaslužijo lastna sredstva, zavzel, da jim to država omogoči, poleg tega pa je treba stremeti k medgeneracijski solidarnosti.
t/f/v: bR
