Vsako leto se ob dnevu spomina na umrle množično spomnimo na pokojne prednike, sorodnike, prijatelje, znance. Tudi v letošnjem letu nas je zapustilo kar nekaj ljudi, ki so pomembno vplivali na življenje v lokalnem okolju, državi in svetu.
Obsotelje in Kozjansko: ljudje, ki so aktivno delovali v lokalnem in širšem okolju
Junija je v 89. letu starosti umrl Tone Kropušek, slovenski politik, gospodarstvenik in častni občan mesta Maribor, rojen v Zibiki. Bil je nepogrešljiv del Mestnega komiteja ZKS Maribor, kasneje pa je deloval kot predsednik Zveze sindikatov Slovenije ter poslanec zbora narodov v jugoslovanski zvezni skupščini. Za delo v gospodarstvu je leta 1983 prejel Kraigherjevo nagrado, leta 2005 pa mu je Mestna občina Maribor podelila naziv častnega občana.
Istega meseca nas je zapustil tudi Rajko Ranfl iz Planine pri Sevnici. Ranfl je deloval na številnih področjih, saj je bil fotograf, portretist, krajinar, novinar, snemalec in režiser. Najbolj si ga bomo zapomnili po njegovih celovečernih filmih Ko zorijo jagode, Mrtva ladja in Pomladni veter. Za svoje delo je leta 1970 prejel nagrado Zlati lev, leta 1984 pa še nagrado Prešernovega sklada.
Junija se je za vedno poslovil tudi Franc Šet – Alojzij iz Hruševca pri Šentjurju. Marca je v Domu starejših Šentjur obhajal 100-letnico, kmalu pa je njegova življenjska moč dokončno usahnila. Do leta 2008 je bil zavzet planinec in redni gost Resevne.
V 58. letu življenja je preminil Jože Mastnak – Marjan, dolgoletni član Literarnega društva Šentjur iz Proseniškega pri Šentjurju. Nekdanji direktor komunalnega podjetja je bil v zadnjem času najbolj znan kot avtor aforizmov, izdal pa je tudi roman Bufonija, dežela sivorjavih kvak. Aktiven je bil tudi na političnem polju, kjer je bil eden od glavnih botrov v stranki LDS, kasneje pri Gibanju za občino Šentjur in na koncu pri SMC. Večno slovo smo morali letos izreči tudi Božu Robiču iz Slatine pri Dobjem. Robič se je vtisnil v srca sokrajanov kot dolgoletni predsednik Medobčinskega društva delovnih invalidov Šentjur.
V letošnjem letu je slovo vzel tudi Šentjurčan Mate Budiša. V časa aktivne kariere je bil gradbeni inženir, poznan mnogim Šentjurčanom, ki so pred desetletji urejali gradbeno dokumentacijo na občini. Za vedno pa bo pogrešan tudi Silvo Pešak, dolgoletni spremljevalec Jurjeve revije narodnozabavnih ansamblov in prejemnik Listine mesta Šentjur.
SLOVENIJA: slovo od številnih nepozabnih umetnikov, športnikov in političnih akterjev
Širšo javnost je letos brez dvoma najbolj pretresla smrt gledališkega, filmskega in televizijske igralca Gašperja Tiča. Priljubljeni umetnik je 18. junija preminil nasilne smrti v 45. letu, za seboj pa je pustil bogat opus. Deloval je kot član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega in za svoje delo prejel številne stanovske nagrade. Od leta 2016 je bil predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, stroki in javnosti pa se je za vedno vtisnil v spomin s svojimi hudomušnimi vlogami.
V 87. letu je umrla tudi gledališka in filmska igralka Iva Zupančič, dolgoletna članica ansambla ljubljanske drame. Odigrala je preko 140 vlog in leta 1968 prejela nagrado Prešernovega sklada ter leta 1997 tudi Borštnikov prstan.
28. februarja je umrl Sandi Čolnik, priljubljen TV voditelj, scenarist in novinar. Leta 1997 je prejel Jurčičevo nagrado, posvečeno »resnicoljubnosti slovenskega novinarstva«, pogosto pa je bil nominiran za različne druge novinarske in medijske nagrade. Letos nas je zapustil tudi Stane Škodlar, dolgoletni režiser prenosov športnih tekmovanj na Radioteleviziji Slovenija. Režiral je prenose s sedmih poletnih olimpijskih iger in z dveh zimskih olimpijskih iger, kasneje pa je deloval kot režiser prenosov tekem v smučarskih skokih v Planici. April je bil usoden za Roberta Bogataja, televizijskega in radijskega voditelja, ki je v 53. letu podlegel raku želodca. Bil je dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, kjer je ustvarjal otroško oddajo Klub Klobuk, kasneje pa je z ženo urednikoval in vodil oddajo O živalih in ljudeh. Dolga leta sta se angažirala tudi pri reviji Pil in Pil PLUS.
V 84. letu nas je zapustil dramatik Marjan Kolar iz Slovenj Gradca. Njegove pripovedne osebe so preproste, vsakdanje, zrasle s svojim podeželskim okoljem. Napisal je tudi gledališko delo in več radijskih iger. Rad je ustvarjal tabuizirane teme, leta 1968 pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za književnost.
17. januarja je preminila tudi Alenka Goljevšček-Kermauner, znana pisateljica, raziskovalska ljudskega slovstva in dramatičarka. Kot znanstvena raziskovalka se je ukvarjala z mitologijo in z analizo slovenskega ljudskega izročila. Oktobra je za vedno izdihnil znan prekmurski pesnik in pisatelj Milan Vincetič. Njegova literarna dela so pisana v slogu modernizma in postmodernizma, ki ga v svojih pesniških zbirkah upoveduje samosvoje. Je avtor knjižnih ocen in esejev. Njegove pesniške zbirke so prevedene v francoščino, finščino, hrvaščino, makedonščino in madžarščino.
23. september je bil usoden za Sandija Kolenca z vzdevkom Kolly. Gre za enega od ustanoviteljev in frontmana rock skupine The Drinkers, poleg tega pa je bil med slovensko osamosvojitveno vojno odlikovan z bronasto medaljo generala Maistra z meči. Dolgotrajna bolezen pa je bila januarja usodna za Antona Nanuta, enega najbolj prepoznavnih slovenskih dirigentov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade, nagrade mest Split, Dubrovnik, Svobodne Dalmacije itd. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Avgusta se je za vedno poslovil skladatelj, aranžer, dirigent in producent Engelbert Rodošek. Sodeloval je pri nastanku glasbenik festivalov Vesela jesen ter Melodije morja in sonca.
V 89. letu pa nas je zapustil klarinetist in skladatelj narodnozabavne glasbe Vilko Ovsenik, brat Slavka Avsenika in član narodnozabavnega Ansambla bratov Avsenik. Ovsenik se bo v slovensko glasbeno zgodovino za vedno zapisal kot soavtor in aranžer okoli 800 skladb. Ovsenik je bil povezan tudi s harmonikarjem Francem Fleretom, ki je umrl 9. septembra v 73. letu. Leta 1965 je ustanovil svoj Ansambel Franca Flereta, njegove najbolj znane pesmi pa so Ljubezen mamina, Marjetka, Belo pismo in Rdeči nageljni.
19. julija je odjeknila vest, da se je v 70. letu za vedno poslovil mednarodno uveljavljen fotograf Božo Čerin. Bil je eden izmed pomembnih protagonistov na področju razvoja umetniške fotografije na Slovenskem, v zgodovino pa se je zapisal predvsem s fotografiranjem ženskega akta.
9. julija nas je za vedno zapustil tudi znameniti izumitelj France Rode. Po študiju se je odpravil v ZDA, kjer je prijavil več patentov in izumov. Več kot dvajset let je bil zaposlen pri Hewlett-Packardu, tam je razvil prvi žepni kalkulator HP-35. Kot izumitelj in podjetnik je soustvarjal začetke Silicijeve doline. Konec maja 2017 je postal častni član Inženirske akademije Slovenije.
Januarja je v starosti 86 let preminil Marjan Jereb. Med 27. februarjem 1997 in 7. junijem 2000 je bil minister za zdravstvo Republike Slovenije. Istega meseca nas je zapustil tudi fizik in politik Peter Ferdinand Vencelj. Politično kariero je začel kot Republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Bil je tudi predstojnik Malteškega viteškega redu v Sloveniji, leta 2015 pa mu je Mestna občina Kranj podelila naziv častni občan.
V 75. letu pa nas je zapustil finančni izvedenec in politik Stanko Debeljak. Med 26. januarjem 1993 in 28. februarjem 1994 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za finance Republike Slovenije. Od leta 1994 do 2006 je bil član uprave in finančni direktor ter namestnik predsednika uprave DARS, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Letos smo izgubili še enega politika, Alojza Muhiča, ki je do leta 2014 deloval kot župan Mestne občine Novo mesto.
Zavidljivi 102. leti je dočakal politik, publicist in borec NOB Anton Vratuša, bolje poznan tudi kot Vran. Umrl je 30. julija. Istega meseca se je za vedno poslovil tudi Jože Berce, dolgoletni predsednik mariborske organizacije Zveze borcev za vrednote NOB.
10. februarja je v 80. letu preminil violinist in izdelovalec godal Vilim Demšar. Leta 1937 se je rodil v družino goslarjev in vzorno nadaljeval delo svojih prednikov. Leta 1981 je dobil status goslarja umetnika. Glasba pa je pritegnila tudi muzikologa in pedagoga Jožeta Sivca, ki nas je zapustil februarja letos. Mdr. je napisal knjigi Dvesto let slovenske opere (1780 – 1980) in Opera v Stanovskem gledališču v Ljubljani od leta 1790 do 1861.
Vam je znan vzdevek Džouži? Gre za Jožeta Veldina, enega najboljših padalcev v Sloveniji. Prav tako je bil eden prvih, ki se je leta 1998 začel ukvarjati z deskanjem v zraku in za tem skakati še s tako imenovano wing suit obleko. 3. junija se je smrtno ponesrečil pri skoku s padalom na Madžarskem. Dva meseca kasneje je preminila tudi atletinja Marjana Lužar. Bila je tudi slovenska rekorderka v teku na 400 k s časom 53,74 s in jugoslovanska prvakinja v tej disciplini leta 1989. Zadnjič je tekmovala za Slovenijo leta 1999. Umrla je za rakom v starosti 45 let.
Februarja je pred večnim derbijem odjeknila vest, da nas je za vedno zapustil dr. Rudi Turk. Bivši predsednik NK Maribor in bivši predsednik MNZ Maribor se je za vedno vpisal v slovensko zgodovino športa, saj je bil v njegovem prvem mandatu Maribor prvič prvak. V 82. letu starosti pa je oktobra preminil Viki Dorn, dolgoletni član RK Celje Pivovarna Laško. Za svojo dolgoletno pomoč in sodelovanje v klubu je ob praznovanju 40. in 50. obletnice rokometa v Celju prejel najvišji klubski priznanji – zlato značko in jubilejno zastavico.
Julija je ugasnilo življenje 21-letnega Jureta Smoleta, slovenskega mojstra borilnih veščin. Zanj je bila usodna prometna nesreča, vendar se ga bomo vedno spominjali kot izjemnega športnika, ki je lani v Pisi tudi osvojil naslov svetovnega prvaka.
Tina O.
(Foto: Wikipedia)
